Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

gn=Goriš.,ko=Ponikve na Goriškem,ko="Šebrelje (Goriš.)",ko=Šebrelje na Goriškem,ko=v Koboridskem kotu na Goriškem (201-300)

  1. 1. ǫ́cət, -cta, m. der Essig, Mur., Jan., Štrek., DZ., Goriš., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); z octom okisana voda, Zv.; — prim. stsl. ocьtъ, got. akeit, lat. acetum, Mik. (Et.).
  2. óča, m. = oče; gen. óče, Gor.; očę̑, Mik., Notr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; nemam ne oče ne matere, vzhŠt.; v časti oče nebeskega, Npes.- Pjk. (Črt.); dat. óči, Mik., Notr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; óču, Trub.- Mik., Npes. ( Goriš.)- LjZv.; acc. óčo, Trub.- Mik.; očę̑, Mik., Notr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; loc. óči, Mik., Notr.- Valj. (Rad); kar dobiš po oči, varuj po dnevi in po noči, Npreg.- Notr.; instr. z óčo, Mik.; z očę́m, Notr.- Valj. (Rad); pl. nom. očę̑vi, Stapl.- Mik.; očę̑ve, ogr.- Mik.; gen. očę́v, dat. očę̑vom i. t. d., ogr.- Mik.; — (ocja, Ben.- Kl.); óča, gen. očę́ta i. t. d., vsi pisatelji 15. in 16. stoletja ( prim. Oblak  Let. 1891, 82.), jvzhŠt. i. dr.
  3. odrivȃłnik, m. = odrivač (tudi: odrívałnik), Črniče ( Goriš.).
  4. odsvẹtávati, -am, vb. impf. ad odsvetovati; abrathen, Jan., Str., GBrda, Črniče ( Goriš.).
  5. 2. ǫ̑gəłnica, f. die Kohlenbrennstätte, der Kohlenmeiler, Cig., Jan., M., Vrtov. (Km. k.), Zv., Notr., Goriš.
  6. 1. ogǫ́r, -ǫ́rja, m. der Aalfisch (anguilla fluviatilis) Jan., M., Štrek., Goriš.- Erj. (Torb.); električni o., der Zitteraal (gymnotus electricus), Erj. (Ž.).
  7. omǫ̑ta, f. 1) die Betäubung, Jan.; — 2) die Verwirrung: o. pameti, C.; — 3) otrov v ribjo lov, betäubender Fischköder (Kockelkörner), Dornberg ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  8. oplẹ̀n, -plẹ́na, m. pri vozu na prednji in zadnji premi on les, v kateri sta vtaknjeni ročici, Goriš., Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; der Kipfstock, Cig.; prednji o., der Wendeschemmel, Rib.- M., C.; — tudi prednji in zadnji del voza pri žagi, Notr.; — óplẹn, gen. óplẹna, Goriška ok.- Erj. (Torb.), BlKr.; óplẹn, gen. oplẹ́na, Lašče- Erj. (Torb.), Štrek.
  9. oprı̑šč, m. der Ausschlag, Mik., Roče ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  10. opȓtnik, m. der Rückenkorb, Svet. (Rok.), Štrek. ( Goriš.).
  11. osẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) die Hürde, die Pferche, Cig., Jan., C., Gor.- M., Goriš.- Mik.; zlezel je na osek (ósẹk) in se zaril v mrvo, Andr.; — 2) die hölzerne Brunneneinfassung, der Brunnenkasten, C.; = pl. oseki, ogr.- C.; studenčni oseki, vzhŠt.; — 3) ein gelichteter Berg, C.; — 4) = oseka, Cig., Jan., C.
  12. osẹ̑vər, adv. = osevre, Črniče ( Goriš.).
  13. osı̑pica, f. = osepnica, die Pocke, die Blatter, Jan., Šol., GBrda; — osipice, die Masern, C., Črniče ( Goriš.).
  14. ǫ́stən, -stna, m. 1) der Stachel, der Treibstachel, Cig., Trub., Dalm.; palica z železnim šilom na koncu, s katerim se tu ter tam zbadajo in poganjajo voli, Erj. (Torb.); tebi bo težko, zoper ostne brcati, Dalm., Trub.; — 2) der Trokar (ein chirurgisches Instrument), Cig., Jan.; — 3) der Peitschenstiel, Goriš.- Erj. (Torb.); óstən, KrGora.
  15. ošpẹtəlj, * -tlja, m. das kurze bis zum Bauch reichende Weiberhemd, Cig., Jan., Kr., Goriš.; — prim. bav. halspfeit, Mik.
  16. ozimíca, f. 1) pozno zrela hruška, die Winterbirne, Mur., Cig., C., Goriš., Kras, Lašče- Erj. (Torb.), Gor.; — ozı̑mica, neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) neka riba, katera se o božiču lovi, (die "Reinacke"), Jarn.
  17. ožárjenka, f. neko jabolko, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  18. parǫ̑bək, -bka, m. 1) der noch in der Erde steckende Klotz eines gefällten Baumes, der Baumstock, Cig., Jan., Levst. (Rok.), Tolm.- Erj. (Torb.), Notr., nk.; — 2) majhen preval v gozdu, Cerknica ( Goriš.).
  19. pečeníca, f. 1) = pečena repa, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Tolm.; — 2) der Milchschwamm, der Brätling (boletus lactifluus), Cig., M.; — 3) pečę́nica, die Brennessel (urtica urens), Stopice (Tolm.)- Erj. (Torb.), Ben.- C., Koborid ( Goriš.).
  20. pəčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Kerne vom Obst auslesen, Jan. (H.); — 2) stochern: po nosu, po ušesih p., Cig.; stöbern, Z.; wühlen, Otaleži ( Goriš.)- Štrek. (Arch. XII. 464.); — = bosti koga, zabadati v koga, drezati v koga z besedami, sticheln, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) schnitzeln, bröckeln, Z.; = mrviti, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); n. pr. repo preveč na drobno ribati, kako stvar razmazavati in jo s tem uničevati, Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; — 4) bei der Arbeit nicht vorwärts kommen, Cig.; lenivo kaj delati, da nikjer ni nič pokazati, Lašče- Erj. (Torb.), Cig., Gor., BlKr.
  21. 2. pę́ga, f. "lesen, z desak storjen lok, potreben, kadar se nad njim zida kak nizek zvod", Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.); = pl. pege, das Bogengerüst, der Gewölbebogen, Dict., Cig.; — prim. it. piega, der Bug.
  22. platníce, f. pl. = prtenice, hlače iz domačega platna ( nam. platnenice?), Goriš.- Štrek. (Let.).
  23. plavȃvka, f. 1) die Schwimmerin, Cig.; — 2) der (schwimmende) Dochthälter, Goriš.
  24. plȃvnik, m. 1) das Aufwaschfass, das Spülschaff, Cig., C.; eine Art Kufe, worin Trauben getreten werden, M., Štrek.; = čeber, kad, Kras, Ip., Goriš.; (plałnik?); — 2) der Treibherd ( chem.), Cig. (T.), C.
  25. pláza, f. 1) der Streifen, Jan.; bes. der Streifen auf der Stirne eines Thieres, Z.; — 2) svoje ime kobili, Goriš.- Erj. (Torb.); — 3) = plaz 3), oplaz, Blc.-C.
  26. pleckáti, -ȃm, vb. impf. schlappend essen, Črniče ( Goriš.).
  27. plę̑dra, f. = lij, Goriš.- Erj. (Torb.); — prim. it. ( dial.) pledria, furl. plere, Levst. (Rok.), Štrek. (Arch.).
  28. pléhək, -hka ( plehȃk, -hkà), adj. schal, kraftlos (vom Geschmack), fade schmeckend; plehka voda, fade schmeckendes Wasser, Erj. (Min.); deževnica in snežnica sta preplehki, Vrtov. (Km. k.); močno vodene jagode so plehke, Vrtov. (Vin.); plehek glas, eine heisere Fistelstimme, Dol.; — ohne Gehalt: plehka beletristika, Zv.; — schwach (o človeku), Goriš.; (plẹ́hək, Mik.); — prim. pligek.
  29. 2. plẹ̑n, m. 1) die Ergiebigkeit, Cig., C., Svet. (Rok.); žito nema plena, das Getreide schüttet nicht, Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.); — 2) das Mutterkorn, Dol.- Cig., Jan.
  30. plẹ́njati, -am, vb. impf. ergiebig sein; pšenica, žito plenja, = mnogo zrnja daje (schüttet), M., C., Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.), Št.; — ruda dobro plenja, LjZv.; — tudi: plenjáti, -ȃm.
  31. 1. plẹnjàv, -jáva, adj. ergiebig; letos je plenjavo žito, daje mnogo zrnja, Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.); tudi: plẹ́njav, Št.
  32. pléra, f. = pledra, Goriš.; — iz furl. plere; prim. pledra.
  33. plẹ̑vnica, f. 1) der Spreubehälter, Habd.- Mik., Mur.; — jama, v katero se pleve o mlatvi mečejo, BlKr.; — 2) der Spreusack (als Unterbett), Mur., C., Valj. (Rad), Goriš.- Štrek. (Let.), Notr., BlKr., Gor.
  34. plíka, f. = pleka, peljek, der Obstkern, pod Kanalom ( Goriš.)- Štrek. (LjZv.).
  35. počı̑tkinọ, adv. so ziemlich viel, (tudi: počı̑tkənọ) Prvačina ( Goriš.)- Štrek. (LjZv.).
  36. pòd, póda, m. 1) der Fußboden; p. delati sobi, ein Zimmer bodmen, Cig.; — 2) der Dreschboden, die Tenne; — der Boden der deutschen Weinpresse, C.; — 3) das Mühlgebiet, in der Mühle ein Gestell, auf welchem sich der Stein, der Lauf und der Rumpf befindet, V.-Cig.; — 4) der Dachboden, Cig., Goriš.; — das Dachzimmer, Goriš.; — 5) das Stockwerk, Ravn.- M., ogr.- C.; hiša na en pod, Zv.; — das Deck: ladja na dva poda, C., Z.
  37. podję̑mnik, m. = podjemalnik, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  38. podję́ti, -jámem, vb. pf. 1) auf sich nehmen, erdulden, erleiden, Kast.; smrt p., ogr.- C.; — 2) unternehmen, Cig. (T.), nk.; obrt p., Levst. (Nauk); — 3) befruchtet werden, trächtig werden: krava je podjela, jvzhŠt.; — 4) einschlagen (beim Nähen), Z.; — = zarobiti, einsäumen, Koborid ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  39. podmúrjenik, m. = podmurjenec, Črniče ( Goriš.).
  40. podsȏłnčnik, m. der Westwind, Cig., Gor., Notr., Goriš.
  41. pódžup, m. der Gemeindediener, Notr.- Levst. (Nauk); podžȗp, Črniče ( Goriš.).
  42. pogáča, f. 1) das Aschenbrot: kruh brez kvasu, pečen v pepelu ali pod kako posodo obloženo z žerjavico, Habd., Cig., Štrek., Goriš.- Erj. (Torb.); — 2) der Kuchen; das Weißbrot; bes. das Pathenbrot; pogačo bo jedla = porodila bo, Notr.; ženitna p., das Hochzeitsbrot, Cig.; — čebelna p., das Bienenbrot, Cig.; — cvetna p., der Blütenkuchen ( bot.), Cig. (T.); — 3) die Honigscheibe: pogače, das Gewirk im Bienenstocke, Cig., Št.; — 4) die Scheibe im Hüttenbau, Cig.; — 5) die Nachgeburt, Trst. (Let.); — 6) der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.; (tudi: svinjske pogače, C.); — prim. it. focaccia, srlat. focacius, Mik. (Et.).
  43. pohajáčast, adj. dem Müßiggang ergeben, Črniče ( Goriš.).
  44. pokáljati, -am, vb. pf. 1) = pomazati, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) p. se = kaniti: tinta se pokalja, kadar je pade en kanec, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  45. poljubı̑nka, f. neko jabolko (iz Poljubina pri Tolminu doma), Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  46. pǫ́rən, -rna, adj. leer, Cig., Jan., Notr., Goriš.; na porno je v malin prinesel, Senožeče- Erj. (Torb.); gre poren domov (to je z voli ali konji brez voza), Z.; — offen, freie Aussicht gewährend, Jan., Kras- M.; porna dolina, Jan.; pred hišo je porno (= brez dreves), Z.; — p. biti, freie Zeit haben: ali si poren? hast du Zeit? Ist.; frei: porni čas, o pornih urah, Vrt.; dneva mi pornega malo ostaja, Levst. (Zb. sp.).
  47. postǫ́łka, f. der Thurmfalke, der Wannenweher, die Wiegwehe (Wiegweihe) (falco tinnunculus), Cig., Frey. (F.), Erj. (Ž.), Kr.; póstolka, Črniče ( Goriš.); — prim. pustolovka.
  48. práti, pórjem, (pǫ́rjem), vb. impf. 1) (die Naht) trennen, Jan., Goriš.; obleko porjem, Ig (Dol.); p. se, aufgehen (von der Naht), sich auftrennen, Goriš.; — 2) p. se, heftig weinen, (tako jokati se, da bi se lahko razpral): kaj se porješ? pod Čavnom, Lašče- Erj. (Torb.).
  49. prȃvca, f. die Erzählung, die Sage, das Märchen, Goriš.- Štrek. (Let.); kakor sem to pravco slišal, tako jo povem, Kras- Kres; — = pregovor: stara pravca je = star pregovor je, Notr.; — pogl. pravica 2).
  50. pravíca, f. 1) das Recht; po pravici, mit Recht; po vsej pravici, mit vollem Recht; to ni po pravici, das ist ungerecht; (tudi: das geht nicht mit rechten Dingen zu); da po pravici rečem, um es beim rechten Namen zu nennen, richtig gesagt, eigentlich; — die Gerechtigkeit; kje je tu pravica? p. se trga, Unrecht reißt ein, Z.; pravica zahteva, die Gerechtigkeit erfordert es, pravico storiti komu, jemandem Gerechtigkeit widerfahren lassen; — die Befugnis; brez pravice, unbefugt, Cig.; pravico imam, ich habe das Recht; pravice iskati, sein Recht verfolgen, Cig.; kdo ti je dal pravico otroka tepsti? imeti kaj na pravici ( n. pr. vodo), das Recht auf etwas ( z. B. das Wafferrecht) haben, Jan.; ima vino na pravici, kolikor ga more piti, Levst. (Rok.); v mojo pravico se zaletuje, er geht mir ins Gehege, Mur.; v pravico hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen, Jan.; dobiti pravico in veljavo, zur Rechtskraft gelangen, Levst. (Nauk); posilna p., das Zwangsrecht, DZ.; lastninska p., das Eigentumsrecht, Nov., nk.; vračilna p., das Wiedervergeltungsrecht, Cig.; volilna p., das active Wahlrecht, Cig.; oddajna p., das Veräußerungsrecht, Cig.; rešilna p., das Wiederkaufsrecht, Cig.; zastavna p., das Pfandrecht, DZ.; založna p., das Verlagsrecht, Cig.; domovinska p., das Heimatsrecht, Cig., nk.; skladiščna p., das Stapelrecht, Cig. (T.), DZ.; p. prvokupna, predkupna, das Vorkaufsrecht, DZ.; stovorna p., das Umschlagsrecht, DZ.; rodovinsko-utezna p., das Familieneinstandsrecht, DZ., i. t. d.; — pravica (= pravdanje) jẹ́ (= mnogo stane): poravnajva se, da ne bo pravica jedla, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — das Certificat, die Licenz, Cerkljansko ( Goriš.)- Štrek. (Let.);— 2) die Obrigkeit, das Gericht: pravica nam ni dala, Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.); hajdi, pojdimo k pravici (na pravico)! BlKr.; pojdem k pravici = pojdem tožit, Levst. (Rok.); pritožbo vložiti do višje pravice, k višji pravici se pritožiti na kak ukaz, Levst. (Nauk); na božji pravici, vor Gottes Richterstuhl, Levst. (Zb. sp.); — na pravici ležati, auf der Bahre liegen, Poh., vzhŠt.; na pravico položiti, SlGosp.; — 3) prȃvica, die Erzählung, Rez.- Baud.; prim. pravca.
  51. prẹ̑čnica, f. 1) die Querlinie, Cig., Jan.; die Transversale, C., Cel. (Geom.); — 2) ein querliegender Gegenstand: das Querstück, das Querholz, Cig.; das Querbrett, C.; — der Dachsparren, C.; — der Schlagbaum, Cig., C., DZ.; ( hs.); — mere imajo črez odprtino ali ustje železno prečnico (Steg), DZ.; — die Querfurche, C.; — der Kopfpolster, Goriš.- Mik.; — 3) der Querschlag ( mont.), Cig. (T.).
  52. prekútiti se, -im se, vb. pf. = prekucniti, Goriš.; — p. se, eine Wendung zum Bessern nehmen: bolezen se mu je prikutila, die Krisis ist vorüber, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  53. premẹtȃłnica, f. = bisaga, der Quersack, Zv., Gor., Goriš.
  54. pritǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) p. koga, gegen jemanden Klage erheben, Svet. (Rok.); verklagen: (v šoli) koga p., Goriš.; — 2) p. se, sich beklagen, sich beschweren; p. se o čem, zastran česa; p. se zoper kak odlok, recurrieren; p. se na kazen, na prepoved k deželni oblasti, gegen das Straferkenntnis, gegen das Verbot an die Landesstelle recurrieren, Levst. (Pril., Nauk); p. se k vrhovnemu sodišču, DZ.
  55. prtı̑, f. pl. das Gliederreißen, Cig.; = proti, protin, die Gicht, Z., Goriš., jvzhŠt.; prti so ga zvlekle, jvzhŠt.; (prtij, m., prtija, f. die englische Krankheit, die Rhachitis, V.-Cig.; ?).
  56. prtǫ̑vnik, m. majhen koš, Goriš.
  57. pšenı̑čnica, f. 1) das Weizenstroh; — 2) neka hruška, Ponikve, Šebrelje (Goriš.), v Brkinih- Erj. (Torb.); — neko jabolko, ki s pšenico dozoreva, C., Notr.; — eine Art kleine Frühpflaume, C.; — eine Art Schwamm, C.; — das Honiggras (holcus lanatus), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
  58. račı̑gla, f. neka vinska trta, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  59. rȃšč, rášča, adj. im Wachsen begriffen, C.; — üppig wachsend, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Goriš.; ti orehi so rašči, Gor.
  60. ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — ( pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.- Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.- Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras- Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.- Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.- Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.
  61. razglę̑ja, f. die Umschau: na razglejo iti, Goriš.
  62. rdę̑čka, f. 1) = mesena klobasa, C.; — 2) rdeča krava; — rdeča kobila, Mik.; — rdeča mravlja, Z.; — 3) neka hruška, die Rothbirne, Cig., Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.); — rdeča breskev, die Purpurpfirsich, C.
  63. rę̑lje, n. neka zel, ki jo ob hudi uri zažigajo, Goriš.
  64. renčelíca, f., Goriš.- Erj. (Torb.), pogl. rončelica.
  65. rẹ̑pka, f. neko jabolko, Ponikve na Goriškem- Erj. (Torb.).
  66. 1. rę̑plja, f. der Traubenkamm, Goriš.- Erj. (Torb.); — = grozdova vejica z malo jagodami: daj mi repljo grozdja! Ip., Goriš.- Erj. (Torb.), Kras.
  67. repljáti, -ȃm, vb. impf. = repkati, Kras, Ip., Goriš.- Erj. (Torb.).
  68. rjȃvka, f. 1) ženska rjavih las ali rjavega obraza, Mur., Cig.; die Brünette, LjZv.; — 2) krava rjave dlake, Mur., Z., Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) die Bergente (anas marila), C., Z., Frey. (F.); — 4) neka hruška, C., Z., Dol., Goriš., Št.- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Razdrto ( Notr.)- Erj. (Torb.); — neka vinska trta, C., Ip.- Erj. (Torb.).
  69. rȗska, f. 1) rusa krava; die Fuchsstute, Gor.; — kozje ime, Krn- Erj. (Torb.); — ovčje ime, Erj. (Torb.); — 2) rdečkasta mravlja, Cig., Jan., Gor., Notr.; — 3) die Schleihe (tinca vulgaris), Ip.- Erj. (Torb.); — 4) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.); — die Erdbeere, Alas.; — 5) pl. ruske, die Masern, Polj., Idrija; — ein ähnlicher Ausschlag: die Rötheln, Cig.; die Schafblattern, Gor.
  70. sádlọ, n. = salo, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  71. sẹ̑čnja, f. 1) das Holzfällen, C.; o sečnji, zur Holzschlagszeit, Cig.; s. drevja, Navr. (Let.); — 2) der Schlag (del gozda, odločen v sekanje), Goriš., Idrija- Erj. (Torb.), Ip.; — 3) sečnja (mesa), die Ausschrotung (des Fleisches), C.
  72. sẹníka, f. = 1. senik, Jan., Cirkno ( Goriš.).
  73. 2. sklę́cati se, -am se, vb. pf. sich erquicken, Goriš.; ( nam. vzk-).
  74. skónəc, adv. 1) am Ende, gegen Ende, Mur., C.; s. njive, C.; s. steze, Npes.-Vraz; s. leta, am Jahresschluss, Z.; — s. 24ih ur je umrl (nach 24 Stunden), Goriš.- Levst. (Rok.); — 2) = po koncu, aufrecht, C.; — ( nam. vzkonec).
  75. slávina, f. das Geburts- o. Namensfest: dati komu kaj za slavino, Goriš.; sosedje imajo navado, da hodijo drug k drugemu na slavino, Erj. (Izb. sp.); (slavna) Pliskavica (Kras), GBrda ("slabna") Tolm.
  76. slǫ́jən, -jna, adj. po nekem vetru, burji posušen: slojno = tako suho, da se lomi, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. 2. sloj.
  77. slọ̑ves, m. 1) die Feierlichkeit, Mur., Mik. (Et.); (slovez, Ravn.); — 2) der gute Ruf, der Ruhm, Mur., Jan., C.; sloves se je od njega razširjal, Ravn.; dobrega slovesa, gut beleumundet, Levst. (Cest.); — 3) s slovesom, mit Verlaub, mit Respect zu melden, Meg., Dict., Cig., Jan., M., C.; s slovesom govoriti, Trub.; oni človek je kakor (s slovesom) svinja, Bas.; sloves reči, povedati = s slovesom, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — ( prim. slovo in sloba).
  78. slúšati, -am, vb. impf. 1) hören; z uhom slušamo, ogr.- Valj. (Rad); — anhören, Cig., Jan.; — 2) Folge leisten, folgen, befolgen: s. koga, kaj, Dict., Mur., Jan., Cig. (T.), Trub., Dalm., Kast., Goriš.- Cv., nk.; njegove besede neso bile slušane, Dalm.; učim ga in učim, ali kaj, ko ne sluša, Kras- Erj. (Torb.).
  79. slȗtək, -tka, m. der Ruf, der Ruhm, C., Z., Črniče ( Goriš.).
  80. 2. smẹtljìv, -íva, adj., Gor., Goriš., pogl. snetljiv.
  81. smǫ̑kvica, f. dem. smokva; 1) eine kleine Feige; — 2) die Erdbeere, Gor.- Mur., Zilj.- Jarn. (Rok.), Goriš.- Erj. (Torb.), Ip.; — 3) die Feigenbirne, C.
  82. snegúr, -rja, m. = slegur, Črniče ( Goriš.).
  83. snę́ti, snámem, vb. pf. herabnehmen ( bes. etwas Aufgestecktes, Befestigtes u. dgl.); vrata, okno s., die Thür, das Fenster ausheben; s. prstan, den Ring abziehen; obroče s., die Reife abstreifen; sekiro s. s toporišča; s. komu kol iz rok (entwinden), Gor.; s. s kljuke, kar na njej visi; s. jarem z volov; s. komu krinko z obraza, jemanden entlarven, Cig.; Klobuček z glave snemi! Npes.-K.; s. komu glavo, jemanden enthaupten, Cig.; s. kožo z mrtve živali = odreti jo, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); s. koga (s sedla), jemanden aus dem Sattel heben, Goriš.; — s. karte, die Karten abheben, Cig.; — s. se, sich loslösen ( z. B. von einem abgesteckten Gegenstande); kolo se je snelo, ein Rad ist vom Wagen gelaufen; kladvo se je snelo, der Hammer ist vom Stiele abgefahren.
  84. sołdàn, -ána, m. = lapor, der Mergel, Cig., Jan., Vrtov. (Vin., Km. k.), LjZv., Goriš.; der Schiefer, Štrek.; — verwitterter Sandstein, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. it. ( dial.) terra saldana, Schweißsand, Štrek. (Arch.).
  85. sołnovràt, -vráta, m. = solnčica, die Narcisse, C.; — tudi: der Hahnenfuß (ranunculus), Goriš.
  86. splȃzi, adv. 1) = splaz, vse vprek, in Bausch und Bogen, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) beinahe, Cirkno, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.); — ungefähr: splazi toliko jih je bilo, Kanal, Koborid ( Goriš.).
  87. sprȃvnik, m. 1) der Versöhner, Cig., C.; — 2) der Vorsteher einer Alpenwirtschaft, Z.; der Senne, Jan.; = mlekar v planinskem stanu, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); spravnik nam ni hotel siratke dati, Glas.
  88. stanovíšče, n. 1) miza nima stanovišča, der Tisch hat keinen festen Stand, Goriš.; — 2) die Wohnung, der Aufenthaltsort, Levst. (Nauk); der Wohnsitz, DZkr.; — 3) der Standpunkt, der Gesichtspunkt, Jan., Cig. (T.); zdravniško s., Levst. (Pril.); ( hs.).
  89. stǫ̑gljaj, m. 1) der Schnürriemen, Meg.- Mik., Guts., Mur., Cig., C.; = jermen pri črevljih, Štrek., Ip.- Erj. (Torb.), Črniče ( Goriš.); — 2) spodnji obšev pri ženskem krilu, Kres- Erj. (Torb.); — prim. stogla.
  90. stŕčati, -ím, vb. impf. hervorragen, hervorstechen, Guts., Mur., Cig., Jan., Šol., Mik., Štrek., ogr.- C.; mala puška iz pasa strči, Navr. (Let.); džamijam strče tanke "munare" kvišku, Navr. (Let.); gole krivenčaste veje so pošastno strčale v zimsko noč, Erj. (Izb. sp.); strčeč nos, eine vorspringende Nase, Erj. (Som.); vse strči od zlata, alles starrt von Gold, Goriš.; strotzen: kravi strčijo zizki, kmalu bo povrgla (= storila), jvzhŠt.
  91. stúliti, -im, vb. pf. zusammenbiegen, zusammenrollen, C., Z.; = skrčiti, zusammenziehen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — s. se, zusammenschrumpfen ( n. pr. o listju), C.; žitno sejanje se je stulilo od mraza, Goriš.; dosti trebuškov se je skrčilo in stulilo, Pjk. (Črt.); — stuljeno hoditi, gebückt, gekrümmt einhergehen, Z., Rez.- C.; — stuljen človek = stuljenik, Notr.
  92. sȗš, -ı̑, f. = suša, Goriš.; (suš, m., Erj. [Torb.]).
  93. šátora, f. der Marktstand, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. šator.
  94. ščeketúlja, f. die Plaudertasche, GBrda, Črniče ( Goriš.).
  95. ščína, f. = ščindra, Tolm.- Erj. (Torb.); pazderje od konopelj, lanu, Črniče ( Goriš.), GBrda.
  96. ščipȃvka, f. 1) die Zwickerin, Cig.; — 2) na koncu preklana palica, s katero se meče kamenje, der Schleuderstab, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); — s ščipavko se prijemajo tudi ježice, GBrda; — 3) die Krebsschere, Guts., C.; — 4) pl. ščipavke, die Zange, Guts.; — 5) = strigalica, Notr.; — 6) neka smokva, od nje kože ščepe (peko) ustna, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  97. šebeník, m. = rumena vijolica, der Goldlack, der gelbe Feigel (cheiranthus cheiri), Tuš. (R.), Goriš.
  98. šę̑škarica, f. 1) ženska, katera rada šeška, tepe, Mur., Jarn., Cig.; — 2) = prežavka pri kaki pojedini ( pos. pri svatovščini), Cig., Goriš.- Erj. (Torb.).
  99. šę̑škati, -am, vb. impf. 1) mit einer Peitsche o. Ruthe schlagen, züchtigen, Mur., Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — luna ga šeška, er ist tiefsinnig, melancholisch, Mur., Met.- Cig.; — durchhecheln ( fig.): v zabavljicah š. žene, Glas.; — 2) = prežati pri kaki pojedini ( pos. pri svatovščini), Cig., Polj., Notr., Goriš.- Erj. (Torb.).
  100. škȓlj, m. = škrjanec, Črniče ( Goriš.); — die Steindrossel (turdus saxatilis), C., Frey. (F.).

   1 101 201 301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA