gn=Dol. (1.701-1.800)

1701. 2. tórej, adv. von gleichem Werte, Gor., Dol.; tudi: torẹ̑j, za torẹ̑j (zatorẹ̀j): to vino ni torej kakor ono, Gor., Dol.
1702. trȃblje, -bəlj, f. pl. = trabje, Cig., C., Dol.
1703. trájati, -jam, (-jem), vb. impf. dauern, anhalten, Dol.- Cig., Jan., nk.; — stsl., hs.
1704. trapáriti, -ȃrim, vb. impf. faseln, irre reden, Cig.; — zwecklos herumgehen, Dol.
1705. trẹbẹ̑, adv. = treba, nöthig, nothwendig, Habd.- Mik., ogr.- Mik., C., Trub., Dalm., Jsvkr.- Valj. (Rad), Podkrnci, Trebnje ( Dol.)- Erj. (Torb.), nk.; trebe je se potiti, Jsvkr.; ne trebe, Dalm., ogr.
1706. trẹ̑bež, m. 1) die Entfernung des Ungehörigen, die Reinigung, das Ausklauben, Cig., Jan., Nov.; — 2) die Ausrodung, C.; — 3) das Gereute, der Rodegrund, Cig., Jan., Rib.- Mik., Dol., Št.; laze, trebeže žgo, Dol.- Mik.; živina se po gozdih in trebežih pase, SlN.; (trẹbèž, -ę́ža, Levst. [Rok.]); — 4) abgefallenes Obst, Cig.; — 5) = kar se s travnika, z njive, iz potoka itd. potrebi, M., C., Gor.; — der Abraum, Cig.; — 6) die Nachgeburt, Cig., Jan., Mik.; — 7) tisti delavec, ki trsje trebi, C.
1707. treknjáti, -ȃm, vb. impf. auf Kleinigkeiten verthun, V.-Cig.; (tudi: trehnjati, Gor.; trefnjati, Ig [ Dol.], jvzhŠt.; nam. trohnjati).
1708. trę́slica, f. 1) das Zittern, V.-Cig.; — 2) das Fieber, Mur., Cig., Jan., C., Vrtov. (Km. k.); — 3) die Flachsschwinge, Cig., Jan.; priprava, s katero se omikano predivo trese in raztepa, Dol., Gor.; — 4) die Beutelvorrichtung in der Mühle, Notr.
1709. trę́slika, f. das Fieber, Dol.; das Angstfieber, Cig.; — pogl. trešljika.
1710. tretják, m. 1) ein dreijähriges Thier männlichen Geschlechtes, Cig., Jan., M., C., Dol.; — 2) der Tertianer, Valj. (Rad); — 3) der Drittelbauer, Cig.; — 4) ein drei Einheiten enthaltendes Geldstück, Boh.
1711. tretjíca, f. 1) triletna ovca, Cig., ali svinja, Dol.; — svinja, ki se je tretjikrat oprasila, Cig.; — krava v tretjem letu, Cig.; — 2) dreitägiges Fieber, Z.; — 3) der dritte Klee, Z.; — 4) die Terz, Jan.
1712. trhlę̑n, adj. morsch; — t. človek, ein fauler, unbrauchbarer Mensch, Tolm.; — tudi: trhlèn, -éna, Dol.
1713. trhlẹ́ti, -ím, vb. impf. morsch werden, C., Dol.
1714. tríki, m. pl. das Dreigespann: trike zapreči, Dol.
1715. trípati, trı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) die Augen zu- und aufschließen, blinzeln, Mur., Cig., Mik.; z očmi t., Dol.; — blinken (o zvezdah), Cig.; — 2) zucken, zappeln: riba triplje, Cig.; — zittern: roke mi tripljejo, Z.; — 3) schlagen, pulsieren, pochen, Cig., Jan., C.; srce triplje, Gor.
1716. tŕn, m. 1) der Dorn; on mi je trn v peti = er ist mir ein Dorn im Auge; vsak ima svoj trn = jeder hat seinen Kummer, Cig.; — 2) der Dornbaum, das Dorngesträuch; — beli t., der Weißdorn (crataegus oxyacantha), Pirc, Tuš. (R.); črni t., der Schwarzdorn, der Schlehdorn (prunus spinosa), Cig., M., Tuš. (R.); božji t., die Akazie, C.; mišji t., der Mäusedorn (ruscus aculeatus), Cig., M.; mrtvi t., der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Josch; pasji t., der Stechdorn (paliurus aculeatus), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); = žrdeni, žrdovinski t., Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — 3) der Stachel, Mur.; der Bienenstachel, C.; — 4) die Angel, M.; ribe s trnom loviti, Guts. (Res.); — tudi: tȓn, Dol.
1717. trojína, f. das Dreigespann, Mur., Cig., Jan.; s trojino voziti, Dol.
1718. trǫ̑lj, m. 1) die Hummel (bombus sp.), Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) = 1. trot 1), (drolj) Dol.- Erj. (Torb.).
1719. 1. trǫ̑p, m. die einmalige Ladung der Weinpresse, der Presskuchen, C., M., Dol., BlKr.; koliko tropov si že naprešal? Dol.
1720. trǫ̑povica, f. der Tresterwein, V. ( Dol.)- Cig.
1721. trpolẹ́ti, -ím, vb. impf. flackern, Cig., Jan., Nov.- C., Žnid., Dol.
1722. tȓs, m. 1) der Weinstock; obrezati, okopati t.; — 2) der Krautstengel, der Strunk, Hrušica (Ist.), GBrda- Erj. (Torb.); — 3) der entkörnte Maiskolben, Kras- Erj. (Torb.); — 4) nam. trst, das Rohr, das Schilfrohr, C., Dol.; — prim. it. torso, Strunk, Štrek. (Arch. XII. 471.).
1723. trstovı̑nke, f. pl. = ogrlice iz trstja, die Panflöte, Dol.
1724. tr̀š, tŕša, m. 1) der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., Gor.; trše iztrebiti, SlN.; — der Stamm, Mur., Gor.; — = bukev, kateri so veje obsekane, Idrija; drži se kakor bukov trš, Zv.; — pravi t. je, er ist ein wahrer Klotz, Cig.; — 2) ein verkrüppelter, im Wachsen zurückgebliebener, strauchartiger Baum, C., Svet. (Rok.); s smrekovim tršem dimnik ometati, Vod. (Izb. sp.); — der Strauch, Ben.- Kl.; — 3) der Rebenkopf, Mariborska ok.- C.; — 4) der Rumpf des menschlichen Körpers, Mur., V.-Cig.; — 5) die Buche, Črni Vrh- M.; die Rothbuche, Notr.- Cig.
1725. tȓtnik, m. das Rebenmesser, Dol.
1726. 1. tŕzati, tȓzam, vb. impf. 1) = trgati: reißen, zucken, nk.; — 2) grasen: ovce, svinje trzajo = paso se po travi, BlKr.; — "trzaj! ruft man den Schweinen bei der Weide zu", Dol.- Mik.
1727. tȗkaje, adv. = tukaj, Trub., Schönl., Dol.
1728. 1. túliti, -im, vb. impf. 1) heulen, volk, pes tuli; — 2) auf einem Horne blasen, düten, Dol.- Cig.
1729. tȗrkati, -am, vb. impf. drängen, drängeln, Dol.- Cig.
1730. túta, f. 1) der Schmollende, Cig.; — der Mucker, die Muckerin, V.-Cig.; — = malobeseden človek, Gor.; — 2) der Tölpel, Dol.- M., Hip.- C.
1731. tutnjáti, -ȃm, vb. impf. grom tutnja = buči, Dol.- Cig.
1732. tvȃrjati, -am, vb. impf. 1) bilden, erzeugen, Jan. (H.); — 2) wirken: zdravilo je začelo tvarjati, die Arznei wirkt, Dol.- Cig.
1733. ubíti, ubı̑jem, vb. pf. 1) erschlagen, todtschlagen; s kolcem ga je ubil; ubila ga je strela; u. se, sich erschlagen; padel je s strehe in se ubil; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; ( prim. rus. bitь); — 2) zerschlagen, brechen: u. kupico, lonec; u. se, zerbrechen ( intr.); lonec, zvon se je ubil; jajce se je ubilo; — 3) u. denarje, Geld verschleudern, verschwenden, C.; denar se ubije (schwindet), Z.; ves dobiček se ubije (geht verloren), Z.; veliko vina se ubije ( n. pr. s pretakanjem), Dol.; ubije se mi, ich leide Verlust, büße ein, V.-Cig.; — beseda se ubije vinjenemu človeku, da ne more več govoriti, Dol.; — 4) beschädigen: noge si u., C.; — oblačilo se ubije, das Kleid wird am Rande abgenützt, abgestoßen, Cig.; hlače si u., ubite hlače, Dol.; — schwächen: glavo si je z vinom ubil, ima od pijače ubito glavo, Levst. (Rok.); vino se je ubilo, der Wein ist ( z. B. durch das Fahren oder das Überschenken) matt geworden, ubito vino, Z., jvzhŠt.; — glas se ubije, die Stimme wird schwach, Z.; ubit glas, eine gebrochene Stimme, Z.
1734. ubrísati, -brı̑šem, vb. pf. 1) wegwischen, abwischen; — 2) u. se, sich schnell klären (vom Weine), Cig., M.; vino se ubriše, ako natočeno hitro neha se peniti, Levst. (Zb. sp.), Dol.; ubrisan, geklärt, klar: ubrisano vino, Cig.; — sich schnell ausheitern (vom Himmel), Jan., M., Dol.; — ubrisane glave biti, einen hellen Kopf haben, Jurč.; — 3) u. koga, jemandem einen Schlag versetzen, Cig., M., Notr.; — 4) u. jo kam, irgendwohin enteilen, entfliehen, Cig., Jan., C.
1735. ucẹ́niti, -im, vb. pf. 1) schätzen, C.; — 2) u. se, den Preis verlieren, im Preise fallen: žito se je ucenilo, Dol.; — 3) u. se, in Betreff des Preises übereinkommen, Blc.-C.
1736. učínjati, -am, vb. impf. ad učiniti; 1) thun, bewirken, Jan., nk.; — 2) = občinjati: durch Reitern reinigen, Dol.- Z.
1737. učíti, -ím, vb. impf. 1) lehren, unterrichten, abrichten, u. koga brati in pisati; voliče voziti u.; uči me modro govoriti! kdo te je vsemu temu učil? Jurč.; nav. u. koga kaj: uči me pot tvojih postav! Ravn.; učiš me modrost, Ravn.; u. koga česa: uči ti mene tvojih pravd! Trub.; iz mladega nas pobožnosti in strahu božjega uče, postave nas ljubezni, pravičnosti uče, Ravn.- Valj. (Rad); kozje molitvice u. koga, = jemanden Mores lehren; — to uči pamet, das gibt der Verstand; to uči cesta, das wird durch die Straße bestimmt, Levst. (Cest.); škoda uči človeka, der Schaden macht den Menschen klug, witzigt ihn; — 2) u. se, lernen; človek se v sili moliti uči; u. se jeziku, Levst. (Nauk); nav. u. se česa; u. se zidarskega, das Maurerhandwerk lernen; u. se na pamet, auswendig lernen; = u. se na izust, Cig. (T.); — učen, gelehrt; u. biti čemu, in etwas bewandert sein, es verstehen, Dol.; = u. biti v čem; u. na kaj: na sveto pismo učen, Ravn.- Mik.; nisem učen na to, Erj. (Izb. sp.).
1738. učúhniti, -čȗhnem, vb. pf. 1) zusammenfallen, einsinken, Dol.; — 2) nachlassen, nachgeben (vom Schmerze), ogr.- C.; učuhne in mine dolgotrajna bolečina, Raič ( SlN.); — vrela voda se v posodah učuhne (kühlt sich ab), Vrt.
1739. udẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) bearbeiten, zurichten: u. kožo, die Haut zurichten, gerben, Mur., vzhŠt.- C., Savinska dol.; udelano platno, vollständig zugerichtete Leinwand, Kr.; cultivieren: u. zemljo, udelan svet, Levst. (Močv.); u. iz puščave njivo, LjZv.; — tako je premotil in udelal ljudi, da so mu vse verjeli, LjZv.; — u. se, sanfter werden, sich bilden, Z.; — vreme se bo udelalo, das Wetter wird sich machen, Savinska dol.; — u. koga, einen übel zurichten, Cig.; hudo so ga udelali, Mur.; — u. se, bei einer Arbeit ermüden, Z.; — udelan, von der Arbeit ermüdet, C.; — beschmutzen, Cig.; u. se, sich beschmutzen, Cig.; v takem blatu se ves udelaš, Polj.; ves udelan, Cig.; — 2) u. se, bei der Bearbeitung verloren gehen: nekoliko blaga se vselej udela, Dol.
1740. 1. ugəníti, -gánem, vb. pf. = 1. uganiti: 1) errathen; — 2) festsetzen: naj bo, kakor ste ugenili, Dol.; (ta dva glagola [uganiti, ugeniti] raznih korenov sta se v narodnem govoru pomešala).
1741. úhəlj, -hlja, m. 1) die Ohrmuschel, Mur., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Som.), Vrt.; — das Ohrläppchen, C., Z.; — "ali je uhelj doma?" — tako vpraša, kdor koga uha, C.; — 2) der Ohrlappen (an einer Kappe), C.; — die Pferdeblende: konji imajo uhlje za očmi, Pjk. (Črt.); — der Kragenlappen: skrival je v velike uhlje svojega plašča nos in ušesi, Jurč.; — 3) das Öhr (an Schaffen u. dgl.), Cig., Hal.- C.; — 4) der Tuchzipfel, SlN.- C.; die Lasche (bei Schneidern u. Schustern), Cig.; — 5) = krhelj, ein gedörrter Apfelschnitz, Vrt., Dol.; — 6) ein großohriges Schwein, C.
1742. ȗjckałnica, f. die Schaukel, Cv., Dol.
1743. ȗjckati, -am, vb. impf. schaukeln, u. se, sich schaukeln, M., Dol.
1744. 2. ȗjəc, -jca, m. = pubič, die Feuerkröte, Dol.
1745. ukosíti, -ím, vb. pf. beim Mähen mit der Sense verletzen: ukosil je kosec mladega zajca, Gor., Dol.; u. se, sich beim Mähen mit der Sense verletzen, Cig., M., Gor., Dol.
1746. ulę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. 1) biegen, einbiegen, krümmen, M., C., Met., BlKr.; u. se, sich biegen, sich krümmen, C., Mik.; uleknjen, gekrümmt, eingebogen, Dol.; če koga udariš, se ulekne, BlKr.; u. koga, jemanden schlagen, dass er sich krümmt, Z.; dila se je uleknila (ist eingeschrumpft), Svet. (Rok.); — u. jo, abbiegen, seitwärts enteilen, C.; — 2) u. se, nachgeben, nachlassen: ulekne se vsaka vlačna ali prožna stvar, n. pr. mehka postelja, kup listja itd., Podkrnci- Erj. (Torb.); ulekne se tudi voda, reka, kadar o povodnji pade, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); uleknilo se je morje, Levst. (Zb. sp.); — glasovi so se nekoliko uleknili, a skoro zopet narastali, Erj. (Izb. sp.); — 3) anschmiegen: škornje po nogi u., C.; u. se, sich schmiegen: ulekne se robača po životu, škornja po nogi, BlKr.; — 4) u. se, erschrecken, C.
1747. úlica, f. 1) die Gasse, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., Mik., nk.; slepa u., die Sackgasse, Jan.; — tudi pl. ulice, Mur., Cig., nk.; — 2) nav. pl. ulice, = ozka pot, ograjena s sečjo, s plotom ali s kamenjem, koder gonijo živino na vodo ali na pašo ali ž njo vozijo iz sela ven na polje, der Hohlweg, der Viehweg, der Viehtrieb, Mur., C., Cig., M., Svet. (Rok.), Jurč., Dol., Notr., Savinska dol.; ( prim. gonje).
1748. uməkníti, -máknem, vb. pf. 1) wegrücken; u. roko, če kdo hoče po njej udariti; u. se, Platz machen, weichen, ausweichen, zurückweichen, sich zurückziehen, sich entfernen; desertieren, Dol.; — 2) entwenden, schnipfen, Cig., C.; — 3) u. besedo, das Wort nicht halten, es zurückziehen.
1749. umę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) bemessen; skopo u. vasem kmetije, LjZv.; umerjeni razhodki, veranschlagte Ausgaben, Levst. (Pril.); umerjen ustom, mundgerecht, Cig. (T.); — umerjen, rhythmisch, Cig. (T.); — das Maß nehmen: u. suknjo; — abmessen, bestimmen: u. kazen, Cig., Jan.; — verhängen, zutheilen, Cig., Jan.; tako mi je umerjeno, Cig.; — 2) mäßigen, Cig.; umerjeno podnebje, Zora; — 3) die Richtung nehmen, Dol.; — 4) u. se, im Messen irren, sich vermessen; — 5) u. se, beim Messen verloren gehen, Cig.
1750. umę́rjati, -am, vb. impf. ad umeriti; 1) bemessen; — abmessen: u. kazen, Cig., Jan.; — u. pojme, Begriffe bilden, Cig. (T.); — zutheilen, bestimmen: božja previdnost umerja narodom usodo, Cig.; — 2) mäßigen, Cig.; — 3) die Richtung nehmen: kokoš je umerjala v peč (wollte in den Ofen fliegen), Dol.
1751. umẹ̑tẹłən, -łna, adj. geschickt, erfahren, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Dol., Notr.; u. vojskovanja, Boh.; u. z lokom, u. k boju, Dalm.; u. in prebrisane glave, Jurč.; kaj umetelno sem jo ubral! Jurč.; umetelna zver, Notr.; kunstfertig, Jan.; umetelni strugar, der Kunstdrechsler, Cig.; — künstlich, mit Kunst gearbeitet, Meg., Mur., Cig., Jan.; taki vozovi so cenejši in umetelnejši, LjZv.; — umetelni nagon, der Kunsttrieb, Cig. (T.); — (govori in piše se nav. umetalen; tudi umeteljen, Levst., Cig. [T.]).
1752. umẹ̑tẹłnost, f. 1) die Geschicklichkeit, Mur., Cig., Jan., Dalm., Krelj, Boh., Dol., Notr.; peti dar sv. duha je u., Schönl.; — die Erfahrung, Meg.; — 2) die Kunst, Guts.- Cig., Mur., Jan., nk.; vsaktero svojo u. izkušati, Krelj; sleherni je v svoji umetelnosti (umetalnosti) moder, Škrinj.- Valj. (Rad); obrazne umetelnosti, (-teljnosti), DZ.
1753. umladíti, -ím, vb. pf. abliegen lassen: u. sadje, Z., Dol.; u. se, abliegen, mürbe werden, Dol.; umlajen, abgelegen, mürbe: umlajeno sadje, Dol.; — lan je umlajen, der Flachs ist genug geröstet, Cig.
1754. umrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. sterben; — u. od žalosti, od glada, za lakoto, za kako boleznijo; u. z zlo smrtjo, eines schlimmen Todes sterben, Trub.; u. z naglo smrtjo, Dol.; umrli, der Verstorbene, nk.
1755. upı̑ravka, f. der Dachsparren: upiravke se v sleme upirajo, Dol.
1756. urẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) abschneiden; u. komu, si kruha, mesa; — 2) zuschneiden, u. oblačilo, obutel; u. palico; u. gosje pero; — 3) mit einem Schneiderwerkzeug einen Schnitt thun, verletzen; — u. se, sich schneiden; — u. koga s šibo (schlagen), Dol.; — 4) u. jo, den Weg nehmen, rasch zu gehen anfangen; — 5) u. jo, ein Musikstück aufspielen, Jan.; — 6) u. se, sich beim Zuschneiden verschneiden; — sich täuschen, sich blamieren; — 7) u. se, beim Schneiden eingehen, sich einschneiden: platno se ureže, Cig.
1757. urǫ́čiti, -rǫ̑čim, vb. pf. behexen, beschreien, Cig., Jan., C., Dol.; u. s pogledom, Solkan- Erj. (Torb.); (vúrčiti, Mur., vzhŠt.; vúročiti, Prip.- Mik.).
1758. urožíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. = rožiču podoben postati: čebela se urožiči = napravi si zalego, Dol.
1759. usekáč, m. die Lichtputze, Meg., C., Dol.
1760. usekȃłnik, m. die Lichtputze, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., vzhŠt.- C., Dol.
1761. uskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. 1) entspringen, entfliehen, Mur., Cig., Jan., C.; — zum Feinde, zu einer andern Partei überlaufen, übergehen, V.-Cig., Jan.; ti hočeš h Kaldejcem uskočiti, Dalm.; — abspringen, Cig.; — von der Meinung abspringen, Cig.; u. obljubi, dem Versprechen untreu werden, C.; obljube ne dopolniti in u., Bas.; — 2) u. se = stisniti se, skrčiti se, eingehen: sukno se je uskočilo, Lašče, Kras- Erj. (Torb.), BlKr., Savinska dol.; dan se je uskočil, der Tag ist kürzer geworden, Z.; — fallen, abnehmen: voda se je uskočila, Dol.
1762. usmrtíti, -ím, vb. pf. tödten, Guts.- Cig., Mur., Jan., Preš., nk., Dol.; ( nav. usmŕtiti).
1763. ustanovíti, -ím, vb. pf. 1) zum Stehen bringen, Mur., Svet. (Rok.); u. voz, kola, Trub., Dalm.; u. solnce, Jsvkr.; u. barko, Ravn.; u. uro, jvzhŠt.; — hemmen, Einhalt thun, Cig., Jan.; ni ga moči ustanoviti, er lässt sich nicht halten, Cig.; — u. se, stehen bleiben, Mur., Trub.- Mik.; konj se ustanovi, Let.; na starem pogorišču ustanovi se družba, Jurč.; In se popred ne vstanovi, Da v beli Dunaj pridrči, Npes.-K.; — u. se, zur Ruhe kommen: ta človek se ne more ustanoviti, Dol.; ne ustanovi se, er lässt nicht ab, Krelj; — vino novo, jabolčnik, žganje se ustanovi (= verändert sich nicht mehr), Dol.; — 2) fest machen, befestigen, Dict., Mur.; u. koga v dobrem, Cv.; — u. se, sich festsetzen, festen Fuß fassen, sich etablieren, Cig., Jan.; u. se kje kot trgovec, Dol.; priženil in ustanovil se je v sosednji vasi, Dol.; — 3) festsetzen, feststellen, bestimmen, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk); u. plačo, dan, nk.; — 4) gründen, stiften, errichten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; u. šolo, društvo, zavod, nk.
1764. ustáti se, ustojím se, vb. pf. durch ruhiges Stehen in den gehörigen Stand versetzt werden (o tekočinah), Cig., Dol.
1765. ústiti, -im, vb. impf. 1) sagen, sprechen, Fr.- C., Zora; — u. se, großsprechen, großthun, prahlen, Jarn., Cig., Jan., Dol.; — vorgeben, C.; — 2) hetzen, C., Mik.
1766. utéči, utéčem, vb. pf. 1) entlaufen, entfliehen; zdaj je dosti hlapcev, ki (kir) od svojih gospodov uteko, Dalm.; entfahren, beseda uteče čoveku; — kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — 2) ablaufen, abfließen, Cig., Dol.; predno človek k žlahti priteče, lahko mu kri uteče, Lašče- Levst. (M.); Dokler krvi ne vteče zadnja sraga, Ti sužnje bo življenje moje celo, Preš.; — 3) Zuflucht nehmen: u. se h komu, Lašče, Soška dol.- Erj. (Torb.), kajk.- Valj. (Rad); — 4) u. se, ablaufen, abfließen, fallen, abnehmen; vsaka povodenj se uteče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) u. se, durch Laufen unbrauchbar werden, sich ablaufen: mlinski kamen se je utekel, Cig.; čepniki so se utekli, die Zapfenlöcher haben sich ausgelaufen (erweitert), Cig.; — u. se, sich müde laufen, sich zerlaufen, Cig., Vrtov. (Km. k.).
1767. utę́gniti, -nem, vb. pf. 1) entziehen, M.; u. komu živež, Hal.- C.; Bogu le pol srca dajati je skoraj ravno tako hudo, kakor utegniti mu vsega, Ravn.; abziehen ( z. B. am Lohne), vorenthalten, Cig., M.; — 2) ausstrecken: u. roko, ogr.- C.; — 3) Zeit, Muße haben; ne utegnem zdaj iti; če boš utegnil, pridi! (v tem pomenu tudi vb. impf.); — 4) utegne, es dürfte, es könnte; to ti utegne koristiti; drevi utegne biti marsikaj drugač, kakor je davi bilo, Ravn.- Valj. (Rad); tako bi utegnilo bolje biti; — 5) imstande sein: ne utegnem plačati dolga, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
1768. utòr, -ǫ́ra, m. 1) zareza pri dogah, v katero se vstavlja dno sodu, keblu itd., die Nuth, der Gergel, Mik., Soška in Ipavska dol.- Erj. (Torb.), Dol., BlKr.; — 2) on del keblovega, sodovega oboda, ki strči nad dnom, der Frosch, Rib.- M., Soška in Ipavska dol.- Erj. (Torb.); prijeti sod za utore, Dol.; — prim. otor.
1769. utǫ̑rnik, m. das Kimmeisen, der Nuthhobel, Cig., M., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), Dol.
1770. uvrẹ̑da, f. die Verletzung, C.; u. pravic, SlN.; u. poštenja, die Ehrenkränkung, Dol.- Cig., Jan.; — hs.
1771. užéniti se, -žę́nim se, vb. pf. eine Missheirat eingehen, Nov., Dol.
1772. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
1773. vȃba, f. 1) die Lockung, die Verlockung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; zapeljiva v., Mur.; — 2) die Lockspeise, der Köder, Cig., Jan., M., C.; nastaviti vabo, Gor.; — tudi: vába, Dol.
1774. vȃda, f. 1) die Übung, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); duhovne vade, Škrb.; — 2) die Lockspeise, der Köder, Cig., Jan., nk., Gor.; (váda) Dol.; vada je nataknjena na trnek, Hip. (Orb.).
1775. vȃga, f. 1) die Wage; na vago dejati; — na vagi biti, ungewiss sein; — 2) eine dem Wagebalken ähnliche Vorrichtung: die Brunnenwage, der Brunnenschwengel, Pot.- M., C.; studenec na vago, Fr.- C.; — das Ziehpanster in den Wassermühlen: mlin na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; — die Wage am Wagen, woran die Stränge befestigt sind; tudi pl. vage, Cig.; — 3) die Wägung, das Gewicht: štiri kile dobre vage (gut gewogen); surova, groba vaga, das Bruttogewicht, Cig.; čista v., das Nettogewicht, Jan. (H.); živa v., t. j. teža žive, nezaklane živali: prodati, kupiti na živo vago, Notr., Dol.; — ravna vaga, das Gleichgewicht, C.; — pravična mera in vaga v nebesa pomaga, C.; — iz nem.
1776. vájet, m. das Leitseil, der Leitriemen, der Zügel des Pferdes, pl. vajeti, Mur., Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.), Gor., Dol.
1777. váłpot, m. der Amtmann, der Schaffner, der Vogt, (tudi: valput) Trub., Dalm.; (valpet) do l. 1848 največji hlapec grajščinski, nadzornik tlačanom, Dol.; — prim. stvn. waltboto, der Bevollmächtigte, Mik. (Et.).
1778. vánati, -am, vb. impf. betrügen, täuschen, zum Besten haben, Z., Dol., BlKr.
1779. vȃr, m. 1) die Löthung, C., Z.; das Schweißen, Z.; — 2) das Loth ( d. i. der metallische Körper, womit man löthet), Cig.; — 3) = droben pesek, ki rabi kovaču, da ž njim potresa železo, kadar je "vari", der Schweißsand, C., Notr.; — 4) der Sud, der Schwall, Jan.; — = pene od vretja, Dol.; var pobrati, Dol.
1780. varovník, m. der Hüter, C.; der Bewahrer, Cig.; der Beschirmer, Dol.- Cig.
1781. váža, f. der Rasen, das Rasenstück, Mur., C., Mik., ogr.- Valj. (Rad), Dol., Notr.; — prim. nem. Wasen.
1782. vdȃb, m. der Wiedehopf (upupa), Mik., Valj. (Rad), Dol.; smrdi ko vdab, Dol.
1783. vdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) hineinmachen, einfügen, einfassen: v. kaj v zlato, v srebro, Cig.; einwirken: v. kaj v kako tkanino, Cig.; tudi: v. kaj s čim, n. pr. skrinja zaveze je bila z zlatom bogato vdelana, Burg.; — 2) škornje v., die Stiefel vorschuhen, Dol.; golenice že tolikokrat vdelane, Jurč.
1784. 2. večálọ, n. der Schreihals, Dol.
1785. vę́čati, večím, vb. impf. schreien, Mur., Cig., Dol.; pijanci veče, Dol.; zajec veči, Cig.; veči kakor črednik, Gor.
1786. vẹ̑čən, -čna, adj. 1) kräftig, stark, C., Rib.- Mik.; — kräftigend; večna jed, C.; — 2) ewig; večno življenje; — večne maše, gestiftete Messen, M., Z.; — večna luč, das Abendgeläute: večno luč zvoni, Št.; tudi vę̑čən, Dol.
1787. vẹdèč, -ę́ča, adj. ( part. praes. od glag. vedeti); bekannt, Dict., Mik., Cig., Jan., Trub., Dalm., Dol.- Levst. (Sl. Spr.); vsem ljudem vẹ́deče, Trub.; vedeče storiti, bekannt machen, melden, Jan.; kar vam je vedeče, rok. iz 15. stol.
1788. vẹ́dəčən, -čna, adj. wissbegierig, vorwitzig, neugierig, Šol., Jurč., Dol.
1789. vẹ́dẹti, vẹ́m, vb. impf. 1) wissen; vẹdę́, vẹdèč, wissentlich; vedeč ali ne vedeč, Alas.; vede, selbstverständlich, Erj. (Torb.); v. kaj, veliko v.; vedi! wisse! — v. komu, čemu ime, den Namen jemandes, einer Sache wissen, zu nennen wissen; — v. kaki reči glas, etwas verstehen, sich auskennen, Bescheid wissen, kundig sein, Cig., Jan., nk.; ta človek vsaki reči glas ve, Mik.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, wer keinen Spass versteht, soll nicht unter Leute gehen, Mik.; — v. komu katero dolgo časa, jemandem etwas lange nachtragen o. zum Vorwurfe machen, Cig.; to mu bom vedel, das will ich ihm merken, Cig.; — v. si mero, sich mäßigen: ne ve si mere, er weiß sich nicht zu mäßigen, Cig.; vedi ga Bog! der Himmel mag es wissen! vedi si ga čuk (vran, vrag)! — to se ve da, se ve da (seveda), freilich; — kdo ve kaj, überaus viel, Cig., Bohinj ( Gor.); ni kdo ve kako bogat, er ist nicht gar so reich, jvzhŠt.; — ne vẹ́di, ohne zu wissen; govoriš ne vedi kaj, du sprichst ohne zu wissen, was du sprichst, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); gre sam ne vedi kam, Vrt.; — 2) vem = saj, ja, doch, ogr.- C., Dol.; vem sem mu dal, ich habe ihm ja gegeben, Mik.; vem razumete, ihr versteht ja, C.; vem si bolan, C.; vem si moj, du bist ja mein, C.; vem nisi neumen, du bist doch nicht dumm, Dol.; — vem — ali, zwar — aber, ogr.- C.
1790. vẹ̑dež, m. 1) das Wissen, die Kenntnis, Jan., C.; z vedežem, mit Wissen, vorsätzlich, Jan.; po mojem vedežu, soviel ich weiß, C.; na vedež dati, bekannt geben, C., Mik., Gor.; na vedež priti, bekannt werden, C.; vedež imeti, wissen, erfahren haben; vedeže kupovati, Maulaffen feil haben, C.; — 2) der Vielwisser, Mur., V.-Cig., Jan., C., Štrek.; imel je vrana, ki je bil vedež in mu je vse povedal, ko je domov prišel, (iz neke bajke) Mur.; v vasi so ga imeli za vedeža, Erj. (Izb. sp.); — der Wahrsager, Mur., Cig., Jan.; der Kartenaufschlager, Dol.
1791. vẹdovı̑n, m. der Vielwisser, der Zauberer, Dol.- Mik.
1792. vẹdríca, f. das Wasserschaff, Guts.- Cig., Jan., C., Poh., Kor.; der Schöpfeimer ( z. B. bei Cisternen), Dol.
1793. vẹ́hati, -am, vb. impf. 1) wehen, Jan., C.; veter veha, Trub.; — 2) schwanken, Jan., C.; pijan je bil, da je kar vehal, Dol.
1794. vẹ̑jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) v. žito, das Getreide worfeln, auswinden; — 2) wehen, Jarn., Levst. (Sl. Spr.); pridi jug in vejaj skozi moj vrt! Dalm.; veja ino piha na vseh straneh, Trub.; veter veje s snegom, burja je vejala s snegom, Dol.
1795. vẹ̑je, n. coll. 1) die Äste, das Gezweige, Trub., Krelj, Dalm., Dol., Gor.; — 2) ( das Laub, ob spodnji Dravi- C.).
1796. vẹ̑jnica, f. = velnica, M., C., Dol.
1797. 1. vẹ̑jnik, m. 1) das am Ende gekrümmte Astmesser, Mur., Cig., C., Dol., Poh.; — 2) = zveženj vej s še zelenim perjem, katero je posušeno ovcam in kozam v pičo po zimi; — der Laubbuschen, in den Weingärten zur Düngung verwendet, Mur.; — vejniki, das Faschinenwerk, BlKr.- Cig.; — der Palmbusch, Črni Vrh ( Notr.); — 3) vẹjník, der Laubfrosch (hyla arborea), Frey. (F.).
1798. 2. vẹ̑jnik, m. = velnica, C., Dol.
1799. 2. vẹ̑k, m. 1) die Kraft, Meg., Dict., V.-Cig., Jan., C.; on bo ljudem moč ino vek dal, Trub.; ti si moj vek! Dalm.; k veku pripraviti, erquicken, Dict.; človek na stare dni ali bolnik nima veka, BlKr.; sol vek izgubi, Trub.; iz hlebca bo ves vek prešel, Dol.- Mik.; — 2) das Lebensalter, Mik., Erj. (Som.); — 3) das Zeitalter, Mur., Cig., Jan., nk.; Zlati vek zdaj Muzam kranjskim pride, Preš.; — stari, srednji, novi v., das Alterthum, das Mittelalter, die Neuzeit, Jan., nk.; — das Jahrhundert, Mur., Cig., Jan., nk.; — na veke, na vse veke, in alle Ewigkeit; od veka, von Ewigkeit her, Cig.; iz veka v vek, C.; na vek in veke, immerdar, = na vek veka, C.
1800. vélik, velíka ( določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velı̑ki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.

   1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani