Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

gn=Dol. (1.601-1.700)

šíbovje, n. coll. = šibje, Mur., Cig., Valj. (Rad), Dol.
šibráti, -ȃm, vb. impf. 1) in Splitter zerschlagen: ne šibraj kamenja! Dol.- Levst. (Rok.); — 2) (beim Mauern) mit Steinsplittern ausfüllen, Cig.
1. šíja, f. 1) der Nacken, das Genick, Cig., Jan., BlKr.- Mik., Koborid- Erj. (Torb.); — die dicke, harte Nackenhaut der Ochsen, Mik., BlKr.; — 2) der Hals, Jarn.- Mik., Cig., Jan., C., Rez.- Baud., Poh.; — 3) pl. šije, der Vorbau vor dem Kellereingange, der Kellerhals, Jan.; (šija, V.-Cig.); — 4) pl. šije, das Stiegengehäufe, Jan.; — 5) das Gewölbe vor der Ofenöffnung in der Küche, meist als Selchraum benützt, M.; = pl. šije, Dol.; — das Rauchgewölbe über dem Schmelzofen, Cig.; — 6) š. na desnem, levem boku ladje, der Steuerbord-, Backbordhals, DZ.
šı̑jnjak, m. 1) = šija 1), der Nacken, Mur., Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol., jvzhŠt.; — 2) der Hals, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Vrt.; — = meso ob šijnjaku, das Halsstück, Cig., C., Dol.
širokoȗstnica, f. 1) ein Weib mit breitem Munde, Dol.; — 2) die Großsprecherin, die Prahlerin, Cig., Jan., nk.
širokoȗstnik, m. 1) ein Mann mit breitem Munde, Dol.; — 2) der Großsprecher, der Prahlhans, Cig., Jan., Cig. (T.).
šivȃnčica, f. dem. šivanka; 1) eine kleine Nadel; — 2) neka riba, Dol.- Erj. (Torb.).
2. šívati, -am, vb. impf. ad šiniti; = švigati, schnelle Bewegungen machen, schießen, Notr., Dol.; miši šivajo po tleh, huschen hin und her, Lašče- Levst. (Rok.); različne misli in podobe so mu sem ter tja šivale, Vrt.
šı̑vəc, -vca, m. 1) = šivar, C.; der Schuster, Dol.; — 2) der Schneidervogel, Šol.
šı̑vọ, n. die Näharbeit: krojač ima mnogo šiva (= mnogo dela), Dol.
škakljìv, -íva, adj. kitzlich, heikelig, Dol.- Cig., C.
škála, f. = skala 2), der Holzsplitter: škalo si zadreti v kožo, Dol., jvzhŠt.
šklámbor, m. = žlambor, Dol., Polj.
škodljìv, -íva, adj. 1) schädlich; škodljiva žival, jed; — škodljivo živinče, ki rado v škodo hodi, Dol.- Levst. (Rok.); — 2) schadenfroh, Cig.
škọ̑pati, -am, vb. impf. 1) = škopo delati; — 2) = nasad za škopo ravnati, Dol.
škọ̑pnat, adj. Schaub-; škopnata streha = s škopo krita slamnata streha, das Schaubdach, C., Dol.
škorlȗpnat, adj. krustig: š. sneg, Dol.
1. škránja, f. der Fettropfen auf der Brühe, Dol.- Mik.; — der Tropfen: škranje po obrazu, po steni, BlKr.; — prim. hs. skrana, der Öltropfen.
škŕbati, -bam, -bljem, vb. impf. kratzen, nagen, Mur., Met.; miš škrblje, Dol.
škŕbəlj, -blja, (-bəljna), m. = suh jabolčen krhelj, Dol.
2. škrbljáti, -ȃm, vb. impf. = škrebljati, Mur., Guts.- Cig., Jan., Gor., Dol.
škríliti, -im, vb. impf. 1) pflastern, C.; — 2) die aufgegrabene Erde mit dem Rechen gleich machen, Jan., C.; den gesäeten Samen durch Rechen in die Erde bringen, C., vzhŠt.; s prosom posejano njivo škrilijo, t. j. prekopavajo jo z motikami in posekavajo plevel, Dol.
škrı̑p, m. das Geknirsch, Mur., Jan.; — das Gezirpe, Cig., Jan., Valj. (Rad); — das Knirren: črevlji (škornji) na škrip, t. j. tako narejeni, da škripljejo, Dol., LjZv.
škrípalica, f. 1) die Heiserkeit, C.; — 2) pl. škripalice = lesene črevljarske klešče, Dol.
škrı̑pəc, -pca, m. 1) etwas Knarrendes: die Rolle, der Flaschenzug; — die Rolle am Webstuhle, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — die Schraube, Jarn., C.; — der Kloben, Cig., Jan., Cig. (T.); — das Gelenk, Tolm., GBrda; — das Gelenk eines Schnappmessers, Tolm.; — 2) v škripcih biti, in der Klemme, in Verlegenheit sein; = v škripcu biti, LjZv.; biti na škripcih, unruhig sein: brza in spretna kakor na škripcih, LjZv.; — 3) das Gliederreißen, C.; — 4) der Wachtelkönig (rallus crex), C.; — die Hausgrille, Cig., Jan., C.; taščica vsakega skokonogega škripca iz poknje in ščurka izpod omare privleče, Zv.; — 5) das blasige Leimkraut (silene inflata), C., Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — tudi: škripə̀c, -pcà, (škrpə̀c) Gor., Dol., in škrípəc, Dol.
škȓł, -la, m. = oskrd, oškrd, Cig., Dol., Št.; — prim. škrv.
škrlȗpnat, adj. krustig, Dol.
škrpə̀c, -pcà, m. = škripec, Cig., Jan., Valj. (Rad), Gor., Dol., BlKr.
škŕtati, -am, vb. impf. 1) knirschen; z zobmi š.; — kratzen: z nožem po krožniku š., Dol.; kritzeln, V.-Cig.; — mit einem stumpfen Werkzeug schnitzelnd ein knisterndes Geräusch hervorbringen, Mur., vzhŠt.; kaj s tem pipcem zmerom škrtaš! jvzhŠt.; miši škrtajo (kadar glodajo), jvzhŠt.; — (mit dem Hufeisen) rasseln, Npes.- Cig.; — knarren: kola škrtajo, Glas.; — kreischen ( v. siedendem Fett), Cig., M.; — schirken ( v. Vögeln), C.; ščinkavec škrta, Cig.; — 2) kerben, Cig., Jan.; — schartig machen: š. kose po kamenju in krtinah, Ahac.; — (Glasscheiben) abkneipen, abfiedern, V.-Cig.; — nagen, Jan.; — schnitzeln, Jan., C., Zora; — 3) geizen, kargen, M., C.; š. v dovoljevanju stroškov, SlN.
škvára, f. 1) = skvara, das Fettauge auf der Suppe, Dol.- Cig., Jan., Mik.; — 2) die Schwarte, Jan.; — prim. cvara.
šlepę̑dər, -dra, m. = šlabeder, schlechter Schlappschuh, Dol.
šmárni, adj. = sv. Marije, Marien-; šmarni dan, praznik, Cig., Jan.; š. tolar, šmarna petica (srbrnjaki s podobo Matere božje); š. križ, neko zvezdje, Dol.- M.; — šmarna detelja, die Kornwicke (coronilla), Jan., Medv. (Rok.); — šmarna meta, die Marienminze (tanacetum balsamita), Cig.; — šmarno jabolko, der Marienapfel, Cig.; — šmarni križ, die Kreuzwurz (senecio), Cig.; — (šmarijni, Jurč., Levst. [Zb. sp.]); (iz: šmarijin).
2. šọ̑la, f. die Schule; črna šola, die einstige Physik, C.; hrup in vihra kakor v črni šoli, LjZv.; stare šole koga učiti, jemanden hart zur Rede stellen, Dol.- Levst. (Rok.); enajsta šola: šaljivi pregovor o enajsti šoli na Vrhniki (ker je pred cesarjem Jožefom bilo do nove maše vsega vkupe dovolj deset let učenja), Levst. (Zb. sp. III. 296.).
šọ̑lən, -lna, m. der Schuh; pos. der Weiberschuh ohne Bundschnüre, Dol.- Levst. (Rok.); — prim. šolin.
šòp, šópa, m. 1) der Busch, das Büschel: š. cvetlic, trave, slame, las, perja; — na šope, büschelweise; — die Quaste, Cig., Jan.; — 2) der Halbwalm am Dach, V.-Cig., C., Dol., BlKr.- Let.; — 3) der Haufe, Z.; š. papirja premetavati, Jurč.; — prim. čop, nem. der Schopf.
špȃla, f. der Wurstspeil, Dol., jvzhŠt.; — iz nem.; prim. špila.
špȃn, m. 1) = tovariš, Mik.; — tovariš n. pr. v procesiji, vzhŠt.; — der Geliebte, Mik., Npes.-Schein.; — 2) der Haushälter, ogr.- C.; — 3) špana vleči = špano vleči, Z., Dol.; — tudi: špàn, špána; — prim. nem. Gespann.
špehǫ̑vnica, f. die Speckbirne, Dol.
špína, f. der Wurstspeiler, C., M., Dol., BlKr.; — prim. it. spina, Dorn.
špíniti, -im, vb. impf. die Würste speilern, Dol.; — prim. špina.
1. špíra, f. = 1. špera; vezane špire, das Bundgesparre, Dol.
špȗnt, m. pri tesarjih taka zveza med lesom, da deske ali bruna segajo v utore, vsekane v stebre; na špunt delan svinjak, C., Dol., Št.; — tudi: tak steber z utori, jvzhŠt.; — ( die Nuth, V.-Cig.); — iz nem. Spund (istega pomena).
šrátəlj, -tlja, m. = škrat, C., Dol.
štȃnžica, f. dem. štanga; die Spille, Dol.; — die Stricknadel, jvzhŠt.
štáta, f. = navada, razvada, Dol.- Levst. (Rok.), BlKr., Gor.; štate mu ne ve, er kennt seine Gewohnheiten nicht, er weiß ihn nicht zu behandeln, Notr., Gor.
štȃtljiv, adj. stetig: konj je š., Dol., BlKr.; — iz nem.; prim. šketljiv.
štékəlj, -klja, m. 1) die Thürangel, Cig., Jan., C., Levst. (Rok.); — 2) der Zapfen am Wellbaume ( z. B. beim Mühlrade), Cig., Frey. (Rok.), Dol., jvzhŠt.; — der Leitnagel im Hunde ( mont.), Cig.; — 3) = osnik, der Achsennagel, Dol.; — 4) die Eisenspitze an einem Stock, Dol.; — 5) der Hauzahn der Schweine, Gor.; — 6) die Hülsenspitze des Getreidekerns ( z. B. im Mehl), Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. stäckel, stecken, Gehstock mit einer eisernen Spitze, Levst. (Rok.).
štekljáti, -ȃm, vb. impf. pšenico š., den Weizen spitzen (ihm die Spitzen abschlagen), Cig.; zmlačeno pšenico (ali ječmen) še enkrat, kadar je slama že odpravljena, premlatiti, da se zrnje iz luskin izuje, Dol.; ječmen tudi v stopah štekljajo, Dol.; — prim. štekelj 6).
štǫ́čiti, štǫ̑čim, vb. pf. = stokniti, dregniti: otroka s kako rečjo v oko š., Dol.
štǫ́kniti, štǫ̑knem, vb. pf. stoßen, Jan., Fr.- C., Dol.; — prim. štokati.
štǫ̑r, m. 1) der Baumstumpf, der Baumstock; kaj bom tu stal, kakor hrastov štor! Jurč.; — der Krautstrunk, Dict., Cig., Dol., Gor.; — 2) der Zapfen von Nadelbäumen, Poh.; — 3) der Baumknorren, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) der Klumpen, Mur., Trst. ( Vest.); — 5) eine ausgehöhlte Birne, jvzhŠt.; — 6) = škaf, das Schaff, Koborid ( Goriš.); — 7) psovka neokretnemu človeku, der Klotz; — tudi: štòr, štóra; — prim. bav. storren, Baumstumpf, Mik. (Et.).
štŕcəlj, -clja, m. ein dünner, hervorragender Stumpf eines Bäumchens, Astes oder Stengels; kadar se trava pokosi, štrle po travniku štrclji trših in debelejših pokošenih rastlin, Dol.; drevo je ob eni strani imelo namesto vej goste štrclje kakor pol lestve, Glas.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstrunkes, C., Dol.
štrfíca, f. = strpič, figa, Dol.
štrúca, f. ein länglicher Brotlaib; — š. prediva = povesmo, Z., Dol.; — prim. kor.-nem. strutz, m.
štù, interj. Zuruf an den eingespannten Ochsen, dass er rücklings gehe, Dol., jvzhŠt.
štȗčkati, -am, vb. impf. = 1. štukati, Dol.
1. štúkati, štȗkam, vb. impf. ad štukniti, Dol., jvzhŠt.
štúkniti, štȗknem, vb. pf. š. vola, den Ochsen mit dem Rufe štu! rücklings gehen heißen, Štrek., Dol., jvzhŠt.
šundráti, -ȃm, vb. impf. lärmen, poltern, Cig., Jan., C., Dol.
šúpəlj, -plja, adj. durchlöchert, hohl, Dol., Notr.- Cig., Jan., M., C., Erj. (Min.), Žnid.; š. hrast, Rib.- Mik.; š. kamen, C.; š. zob, oreh, BlKr.; na šupljih slopeh, Nov.
švapljáti, -ȃm, vb. impf. breit auftreten, Dol.; schlappen: v copatah š., BlKr.
švę́dər, -dra, m. 1) der Krummfüßige, Cig., Jan., M., C., Dol.; — 2) ein alter, schief getretener Schuh, die Latsche, Cig., Jan.; — švédər, Valj. (Rad); — prim. ševeder, ševa, Mik. (Et.).
švę̑dra, f. eine krummfüßige Person, Mur., Cig., Kr.- Valj. (Rad), Met., Dol.
švedráti, -ȃm, vb. impf. 1) mit krummen Beinen gehen, M., C., Z., Dol.- Levst. (Rok.); — latschen, Jan.; — mit wackelnden Beinen gehen: pijanec švedra, Št.; — 2) črevlje š., die Schuhe schief treten.
švígati, švı̑gam, vb. impf. 1) sich schnell hin und her bewegen, hin und her schießen, hin und her fahren: ribe švigajo po vodi, miši po hiši, bliski po nebu; — ohne bestimmte Absicht hin und her laufen (fickfacken), Cig.; — stolz einhergehen, C.; — flackern, lodern: plamen šviga; — ( pren.) pogum mu šviga iz oči, Mur.; — 2) schnell hin und her bewegen: z bičem, s šibo š., kača z jezičkom šviga, mladi ljudje z očmi po cerkvi švigajo, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) š. koga, jemanden mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen, Cig., C., Dol.; — žito š. (= otepati) durch Anschlagen entkörnen, Z., vzhŠt.- C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) š. se, brunften: mačke se švigajo, Cig., Z.; — prim. nem. schwingen, Levst. (Rok.).
švígniti, švı̑gnem, vb. pf. 1) dahinschießen, huschen: miš je švignila v luknjo; — auflodern: plamen je švignil do strehe; — 2) mit der Peitsche o. Ruthe schlagen: š. koga, Dol.
1. tȃčka, f. der Schiebkarren, Mur., Cig., Jan., C., Dol.; tudi pl. tačke, Mur., Valj. (Rad), BlKr.
tȃł, tála, adj. aufgethaut, schneelos, Cig., Jan., C.; zemlja je tala, talo je, Dol.
tálog, -óga, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z., Dol.- Erj. (Torb.); — prim. tal ( adj.), Mik. (Et.).
tapljáti, -ȃm, vb. impf. sanft schlagen, tätscheln, Z., Let., Dol., Gor.
tavník, m. = koš, v katerem se vjete ribe hranijo, Dol.
tẹ̑dnik, m. 1) das Wochenblatt, die Wochenschrift, Cig., Jan., nk.; — 2) der Wöchner, Dol.
tę́gniti, -nem, vb. impf. 1) liefern, geben: hrano t. komu, Cig.; lehko je čedno oblečen, saj mu jaz obleko tegnem, Gor.; krčmarjem vino t., Rut. (Zg. Tolm.); mati mu tegne (= daje) žganje, Gor.- DSv.; govorico t. komu, mit jemandem ein Gespräch fortführen, sich mit ihm abgeben, Gor.; — 2) = utegniti, Zeit haben, C.; ne tegnem, Dol.; — 3) t. se, sich strecken: pes se tegne, vzhŠt.- C.; otroci se tegnejo (werden größer), vzhŠt.- C.
təhíniti, -ı̑nem, vb. impf. 1) schwinden: grozdje tehine (= zmerom ga je manj), Dol.; — 2) t. se, sich verstellen, Kras.
təkȃłəc, -łca, m. = tkalec, Dol.
téłčək, -čka, m. = telče, das Kälblein, Cig., C., Notr., Dol., Gor.; — tudi psovka nerodnemu človeku, Gor.; — tełčə̀k, -čkà, Gor.
telẹ́ga, f. 1) der innere lange Sprießel des Ochsenjoches, C., Dol., Valj. (Rad); — 2) pl. telege, = jarem, das Ochsenjoch, Jan.- Cig., Dalm., Polj., Št.
telẹ́nge, f. pl. = telege, Toplice ( Dol.).
2. telovník, m. = telog, talog, Levst. (Beč.), Dol.
tẹ́me, tẹ́mena, n. 1) der Scheitel; od podplatov do temena mu ni bilo kaj reči, Ravn.- Valj. (Rad); — der Scheitel ( math.), Cel. (Geom.); — 2) die oberste Fläche der bäurischen Stubenöfen, Mur., Dol.; po večerji sta se ulegla na teme in zaspala, LjZv.; — 3) die Firste im Bergbau, Mur., Cig., Jan.
tésla, f. die Zimmeraxt, Dict., Mur.; = široka tesarska sekira, s katero se obtesavajo hlodi, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Štrek.; s teslo izdelati kaj, Škrinj.; — das Hohlbeil, Dol., Notr.- Cig., Jan.; orodje v dolbenje lesenih posod, Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Kreuzaxt, Cig.
təščína, f. die Weiche am Körper, Dol.
tẹščnják, m. das Gedränge (tešnjak), Dol.- Mik.
tẹ́šiti, tẹ̑šim, vb. impf. beschwichtigen, stillen, Cig., Jan.; Marija je Jožefa tešila, Npes.- Pjk. (Črt.); otroka t., Dol.; — trösten, Jan., nk.
težčáti se, -ȃ se, vb. impf. težča se mi, es beliebt mir nicht, Dol.- Mik.
tę́žən, -žna, adj. 1) Gewichts-: tę̑žna stopnja, DZ.; — 2) schwer, Mur., Sen. (Fiz.), Dol.; — schwierig, Kremp.- C.
tę̑žkati, -am, vb. impf. mit der Hand das Gewicht prüfen, wägen, Jan., M., Dol.; — t. grehe, die Sünden abwägen, LjZv.
tı̑šč, m. der Druck, Mur., Jan., C., Dol.; — der Drang, Jan.; scalni t., der Harndrang, Mur.; — die Nothdurft, C.
tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče- Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.- Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.
tjẹ́dən, -dna, m. = teden, C., Dalm.; tudi: tjẹ̑dən, Dol.; ( prim. Cv. VII. 3., DSv. IV. 80.).
tléskniti, tlę̑sknem, vb. pf. mit der Zunge schnalzen; — klatschen, Jan.; petelin tleskne s perotnicama, Zv.; — einen (schallenden) Schlag versetzen, Dol.
1. tǫ̑čar, -rja, m. tisti, komur je toča pobila, LjZv., Dol.
tǫ̑čnik, m. 1) vino od točnatega grozdja, Cig.; — 2) = 1. točar, komur je toča pobila, Dol.
2. tọ̑di, adv. = otodi, soeben, gerade früher, kurz zuvor, Alas., Jan., Levst. (Sl. Spr.), Dol.; todi (izgovarjajo: tudi) sem vodo prinesla, Dobrepolje ( Dol.)- Erj. (Torb.).
2. tòk, tǫ́ka, m. 1) das Futteral, Dict., Mur., Cig., Jan., Prip.- Mik., Žnid.; toki za pištole ob sedlu, die Pistolenholfter, Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.); — der Köcher, M.; — das Etui, DZ.; — das Uhrgehäufe, Dol.; — eine Hülse, ogr.- C.; — die Tasche (an einem Kleidungsstücke), C., BlKr.; — 3) neka riba: der Dickfisch, Cig., C., (huso), Habd.- Mik.
tołkljáti, -ȃm, vb. impf. 1) sanft schlagen, klopfen, Mur., C., BlKr.; — = na zvonove biti, pritrkavati, Cig., Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) plappern: stare ženice tolkljajo, Dol.
tołmȗn, m. eine tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Trub., nk.; (tomun, Cig., Jan., Met., Dol.; tudi: komun, Met.).
tȏłst, tółsta, adj. feist, fett; tolsta jed; tolsti četrtek, der feiste Donnerstag, Cig., Rib.- M.; — tolsta zemlja, fetter Erdboden, Dol.; — tolsto rasti, üppig wachsen, Cig.; — = debel, C.; tolst človek, ein dicker, beleibter Mensch, Cig.
tomȃž, m. = podpora pod klopjo, ki je okoli peči, Dol.
tópoł, -ǫ̑li, f. = topol m., Dol.; laška t., die Pyramidenpappel (populus pyramidalis), črna t., die Schwarzpappel (p. nigra), bela t., die Silberpappel (p. alba), Tuš. (R.).

1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA