Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

gn=Dol. (1.550-1.649)

strmoglàv, -gláva, adj. jähe, steil, Jan.; s. prepad, Dol.; strmoglavo, kopfüber, Jan., Dol.
strmogláviti, -glȃvim, vb. pf. kopfüber stürzen, stürzen, C., Štrek., nk., Dol.; s. se, sich stürzen, Dol.
2. stŕniti, -nem, vb. pf. enteilen: strnil je po travniku, Dol.; — ( nam. vzt-?).
strnokòs, -kǫ́sa, m. die Stoppelkleemahd, der Stoppelklee, Dol.; s., v ječmene vsejan, jih je skoraj prerastel, SlN.
strǫ́kovje, n. coll. 1) Schoten, Dol.; — 2) Maiskolben, Dol.
stropník, m. der Tragbaum der Zimmerdecke, M., Z.; — der Deckenbalken, die Deckenbohle, Dol., Gor.; tudi: strǫ̑pnik.
strȗg, m. 1) ein Schabewerkzeug zum Abrinden der Pfähle, Dol.; s strugom jelševo, leščevo kolje belijo, BlKr.; — 2) das Drechselmesser, das Dreheisen, V.-Cig., Jan., Rib.- Mik.; bes. das Hohleisen zum Hohldrechseln, V.-Cig.; — neko orodje, s katerim se žleb reže v les, Podkrnci, Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol.; s strugom košpe izrezujejo, Tolm.; — 3) = spehalnik, der lange Hobel, der Stoßhobel, die Stoßbank, der Daubenhobel, Notr.- Cig., Podkrnci- Erj. (Torb.); — kolarski s., der Radhobel, Cig.; — 4) der Fenster- und Thürstock, ogr.- C.; — ein Thürbrett, ogr.- Valj. (Rad).
1. strupę̑n, adj. giftig; strupeni zob, der Giftzahn, Cig. (T.); strupena rosa, der falsche Mehlthau (peronospora), nk.; ( fig.) strupeni jeziki, Lästerzungen, Cig.; — heftig: strupen mraz; strupena burja, Dol.; — strupeno, überaus, Gor.; ne bodi tako strupeno siten! Polj.
strupę̑nski, adj. sehr schlimm, Dol.; im hohen Grade: danes je strupensko mrzlo, Polj.
stȓv, -ı̑, f. 1) der Schoberstock, Cig., M.; — 2) komur kozolca zmanjka, zabije poleg njega še močne kole v zemljo in nanje late priveže, to so: strvi, Št. Jernej ( Dol.); — pogl. ostrv.
súga, f. ime svinji: suga na! tako zovejo svinje, Dol., Laško ( Št.)- Glas.; — prim. bav. suck, suck! suckel = junges Schwein, Levst. (Rok.).
suhljàst, -ásta, adj. etwas dürr o. mager, Dol.; s. možiček, Jurč.
súkanəc, -nca, m. 1) der Zwirn, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk., Dol., Prim.; mati prejo v dve niti sukajo: cvirn ali sukanec je to, Ravn. (Abc.); — 2) eine Art klümperiges Mehlmus, das Klunkermus, V.-Cig., M., Gor., Tolm., BlKr.
sumíčiti, -ı̑čim, vb. impf. = sumničiti, Dol.
súmiti, -im, vb. impf. argwöhnen; s. koga ali na koga, jemanden im Verdachte haben; — jaz bi si sumil, ich möchte vermuthen, Dol.- Svet. (Rok.); — pogl. sumneti.
sȗplje, f. pl. eine Art Kinderschlitten aus zwei Brettern, Dol.- M.
súšje, n. coll. trockene Dinge: bes. gedörrtes Obst, C., Goriška ok.- Ip., Kras- Erj. (Torb.), Mik., Štrek.; jabolčno s., Cig.; — = posušeno perje od pese, zelja, repe, korenja, Dol.; — dürre Reiser, Bes.; dürres Holz, Gor.; v sušju in protju tlečo iskro podpihati, Zv.; — sušjè, Valj. (Rad).
svẹ́ča, f. 1) die Kerze; lojnata, voščena s.; raven kakor sveča, kerzengerade; — 2) der Eiszapfen; ledene sveče, Jurč.; — 3) die Schraube, an welcher der Pressstein befestigt ist ( z. B. bei Weinpressen), Cig., LjZv., Dol.; — 4) papeževa s., der Himmelbrand, die Königskerze (verbascum phlomoides), Jan., Tuš. (R.); — sv. Petra s., der Rohrkolben (typha latifolia), Ip.- Erj. (Torb.).
svẹ̑čnik, m. 1) der Leuchter; ročni s., der Handleuchter, Cig., Jan.; viseč s., der Hängeleuchter, Jan.; obzidni s., der Wandleuchter, Jan.; — 2) der Lichtspanhalter, der Spanleuchter, Cig., Dol., Št.; — 3) der Rohrkolben (typha latifolia), Ip.- Erj. (Torb.).
1. svẹ̑t, svẹtȃ, m. 1) die Welt; svetovi, die Welten; ves voljni s., das Weltall ( nav.: vesoljni s.); svetli, široki, okrogli s., ogr.- C.; po svetu je bil, er war in der Fremde, Jan.; po svetu koga pognati, jemanden auf den Bettelstab bringen, C.; tako je na svetu, tak je svet, so geht es in der Welt; za ves svet ne, um alle Welt nicht; povsod sveta, allerorten, Mur.; nekdaj sveta, vor Zeiten, C.; na tem in na onem svetu, in diesem und in jenem Leben; na svetu biti, am Leben sein, Cig.; iti s tega sveta, das Zeitliche segnen; — na svetu tak, ganz so beschaffen, M., C., Dol.; = na vsem svetu tak, jvzhŠt.; = pri svetu tak, C., M.; — 2) coll. Leute; toliko je bilo sveta tam, da se je vse gnelo, es war so viel Volk dort, dass man sich nur drängte, M., BlKr., jvzhŠt.; kaj poreče svet? was wird die Welt dazu sagen, Cig.; — 3) der Boden, das Land, das Terrain; kamenit, neobdelan, pust s., steiniger, unbebauter, öder Boden; zvedeti, kako je ustvarjen s., Kenntnis der Terrainverhältnisse gewinnen, Levst. (Močv.); Grund und Boden: imam dober kos sveta, C.; nekoliko sveta nakupiti; na občinskem svetu, auf dem Gemeindegrund; tukaj s. visi, hier ist die Lage abschüssig, C.; — 4) = svit, C.; bile so pred svetom pri grobu, ogr.- Valj. (Rad).
svetkováti, -ȗjem, vb. impf. ein Fest begehen, feiern, Dol.- Cig., Jan., C.
2. svẹ̑tnik, m. der Rathgeber, der Berather, Cig., Jan.; moji svetniki, Trub.; Roboam ni poslušal starih izkušenih svetnikov, Ravn.; — der Rathsherr, der Rath, Meg., Dict., Guts., Cig., Jan., C., Dalm.- M., nk., Dol., Rec., Gor.; skrivni s., der Geheimrath, Cig., C., Dalm.; vladni s., der Regierungsrath, Cig. itd.
svę́žənj, -žnja, m. das Bündel, Nov., SlN., DZ., Dol.
svíkniti se, -vı̑knem se, vb. pf. sich angewöhnen, C.; — ne svikne se mi tukaj, ich kann mich hier nicht angewöhnen, Dol.- Cig.
svinè, -ę́ta, n. das Schwein, Boh., Guts., Jarn., Dol., Gor., jvzhŠt.; tudi: svìne, -ę́ta, Štrek., Notr.
svísli, f. 1) der überhangende Theil des Dachbodens an der Giebelseite, das Dachgesimse, C., Št., Notr.; — 2) an der Außenwand des Hauses angebrachtes Stangenwerk, um daran Kukuruz, Fisolen u. dgl. zum Trocknen aufzuhängen, Mur., C.; — 3) der oberste inwendige Theil des Dachraumes, Savinska dol., Prim.; — 4) der Strohboden, meist an oder über der Dreschtenne angebracht: mlatiči pomečejo premlačeno in zmedeno slamo skozi vrata s skednja v svisli, Kamnik; pastir se zarije v slamnate svisli, Kod. (Mar.); — = senica, der Heuboden (navadno del drugega poslopja), Dol., Gor.; — = senica na oddaljenem travniku, Idrija; — 5) die Scheuer, Trub.; ptice ne zbirajo v svoje svisli, Trub.
svı̑šč, m. 1) das Murmelthier (mus marmotta), V.-Cig.; ( prim. češ. svišt', die Zieselmaus); — 2) der Frühlings-Enzian (gentiana verna), Cig., Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); — 3) der Flugsand, Cig., Jan., C., Erj. (Min.); (svìšč, -à, Dol.); ( prim. svižec).
svízati, -am, vb. impf. = žvižgati, Dol.
svízniti, svı̑znem, vb. pf. = zažvižgati, Dol.
šárast, adj. = pisan, bunt, Jan., Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.); vsa šarasta je (bunt angezogen), Št. Jernej ( Dol.); — gesprenkelt, gefleckt, C.; š. kamen, marmorierter Stein, Z.; — pockennarbig, Z., Mik. (Et.).
šárati se, -am se, vb. impf. = drgniti se ob kaj, Dol.; — prim. bav. scharren = schaben, Levst. (Rok.).
2. šáriti, -im, vb. impf. herumstöbern; kaj tod šariš! — herumstreichen, sein Unwesen treiben, Cig., C.; — es bunt treiben, groß thun, Dol.; — lärmen, poltern, Gor.; mož nad ženo šari, kadar je pijan, Polj.; — prim. 1. šara (?).
šártəlj, -tlja, m. der Gugelhupf, Jarn., Jan., C., Dol.; — prim. bav. schart, kupferner Tiegel (Küchengeschirr), Štrek. (Arch.).
šátor, -óra, m. das Zelt, Guts.- Cig., Mur., V.-Cig., Jan., nk., Dol.; tam so imeli kramarji svoje prodajalne šatore, Jurč.; — prim. tur. čader, Mik. (Et.).
šȃvra, f. = 1) ime črni kravi, Levst. (Rok.); = mavra: po noči je vsaka krava šavra, BlKr.; če ni mavra, pa je šavra = ist es nicht so, so ist es anders, Npreg.- Valj. (Rad); — 2) = nerodna krava, Cig., Gor., Dol.; — psovka nerodnemu človeku, Dol., BlKr.
1. ščáp, m. 1) der Knüttel, der Prügel, Z., Rib.- Erj. (Torb.), Dol.; der Stecken, BlKr., Dalm.; na ščapu jezditi, ogr.- Valj. (Rad); — 2) na eno oko obrezana trta, Z., Št. Jernej ( Dol.); prim. čep 2).
ščapẹ́lọ, n. der Prügel, der Stecken, Dol.- Cig.
ščeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. bellen, kläffen, Bes.; — = kregati se: baba zmerom ščekeče, Dol.; — zwitschern, schlagen (o kosu, slavcu), LjZv., Št.
ščəmẹ́ti, -ím, vb. impf. brennenden Schmerz verursachen, Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; (o bolečini, katero kdo čuti, kadar ga kaj uščane ali uščipne: ščemi me), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. ščepeti.
2. ščəpə̀c, -pcà, m. 1) kake drobne stvari toliko, kolikor se je s tremi prsti zagrabi, die Prise; (tudi: ščépəc) š. tobaka, Cig., Jan., Dol., Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) pl. ščépci, alle Fingerspitzen einer Hand zusammengehalten, kajk.- Valj. (Rad); — die Finger, Habd.- Mik.; dušice, iz peklenskega lovca ščepcev oslobojene, kajk.- Valj. (Rad); — 3) die Pinzette, Jan. (H.).
1. ščepíca, f. = trščica, der Holzsplitter, Z., Dol.; — prim. 1. ščep; — das Holzscheit, BlKr.
ščę̑r, m. ime raznim rastlinam, Erj. (Torb.); zeleno je, kakor ščer, Dornberg- Erj. (Torb. = Let. 1883, 253.); ščera dajo živini, kadar se ji voda zapira, Dol.; — der Portulak (portulaca), C.; — prim. ščir.
1. ščę́titi, -im, vb. impf. 1) abbürsten, Mur., Dol.- Cig., Jan.; — 2) Faschinen an Abhängen legen, Flusswehre machen, C.; — 3) š. se = ščetiniti se, Z.
ščəváč, m. der Hetzer, Dol.- Cig.
ščúrək, -rka, m. die Küchenschabe (blatta orientalis); — tudi: die Feldgrille (gryllus campestris), Mur., Cig., Mik., Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — = striček, die Hausgrille, Dol.; — = čirič, die Weingrille, Dol.
šę̑farica, f. der Schöpflöffel, Dol.; — iz nem.
šę́ma, f. 1) die Larve, die Maske, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; — 2) die maskierte Person, die Maske; pustna š., dela, govori kakor kvatrna šema = šale zbija o nepravem času, Dol.- Levst. (Rok.); šeme ga ližejo, er ist närrisch, muthwillig, Mur.; — 2) = prismoda, ein dummer Kerl; šema neumna! prava šema je; — 3) die Genitalien des Weibes, der Stute, Ljub., Dol.; — prim. nem. Schemen = Schatten, Larve, Mik. (Et.).
šę̑mež, m. 1) = šema: s plevami natlačen šemež, Dol.; — ein dummer Mensch, M., Dol.; — 2) der Geck, Cig.
šəpljáti, -ȃm, vb. impf. halblaut und schnell hintereinander reden, flüstern, C., Lašče ( Dol.).
šę́tati se, -tam, -čem se, vb. impf. spazieren, luftwandeln, Mur., Dol.- Cig., Jan., C., Mik., ogr., kajk., BlKr., nk.; Kraljič se po kamri šeta, Npes.-K.; kokot se šeta po dvoru, ogr.- Valj. (Rad); Po stezi se šeče bela žena, Npes.-Vraz; (= šetati, Mur., Cig., Jan.).
šíbək, -bka, adj. 1) biegsam, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dol.; šibko drevo, šibka deska; — 2) schlank, dünn, Mur., Cig., Jan.; — 3) zart, schwach; šibka rastlina; šibko dete; šibek mladenič, šibka dekla, šibko vino, Ip., Soška dol.- Erj. (Torb.); Salomon je še mladenič in šibak, Dalm.; — 4) v šibke mi gre, es geht mir knapp, schlecht, Savinska dol.- DSv.; v šibkem, knapp, C.
šíbovje, n. coll. = šibje, Mur., Cig., Valj. (Rad), Dol.
šibráti, -ȃm, vb. impf. 1) in Splitter zerschlagen: ne šibraj kamenja! Dol.- Levst. (Rok.); — 2) (beim Mauern) mit Steinsplittern ausfüllen, Cig.
1. šíja, f. 1) der Nacken, das Genick, Cig., Jan., BlKr.- Mik., Koborid- Erj. (Torb.); — die dicke, harte Nackenhaut der Ochsen, Mik., BlKr.; — 2) der Hals, Jarn.- Mik., Cig., Jan., C., Rez.- Baud., Poh.; — 3) pl. šije, der Vorbau vor dem Kellereingange, der Kellerhals, Jan.; (šija, V.-Cig.); — 4) pl. šije, das Stiegengehäufe, Jan.; — 5) das Gewölbe vor der Ofenöffnung in der Küche, meist als Selchraum benützt, M.; = pl. šije, Dol.; — das Rauchgewölbe über dem Schmelzofen, Cig.; — 6) š. na desnem, levem boku ladje, der Steuerbord-, Backbordhals, DZ.
šı̑jnjak, m. 1) = šija 1), der Nacken, Mur., Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol., jvzhŠt.; — 2) der Hals, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Vrt.; — = meso ob šijnjaku, das Halsstück, Cig., C., Dol.
širokoȗstnica, f. 1) ein Weib mit breitem Munde, Dol.; — 2) die Großsprecherin, die Prahlerin, Cig., Jan., nk.
širokoȗstnik, m. 1) ein Mann mit breitem Munde, Dol.; — 2) der Großsprecher, der Prahlhans, Cig., Jan., Cig. (T.).
šivȃnčica, f. dem. šivanka; 1) eine kleine Nadel; — 2) neka riba, Dol.- Erj. (Torb.).
2. šívati, -am, vb. impf. ad šiniti; = švigati, schnelle Bewegungen machen, schießen, Notr., Dol.; miši šivajo po tleh, huschen hin und her, Lašče- Levst. (Rok.); različne misli in podobe so mu sem ter tja šivale, Vrt.
šı̑vəc, -vca, m. 1) = šivar, C.; der Schuster, Dol.; — 2) der Schneidervogel, Šol.
šı̑vọ, n. die Näharbeit: krojač ima mnogo šiva (= mnogo dela), Dol.
škakljìv, -íva, adj. kitzlich, heikelig, Dol.- Cig., C.
škála, f. = skala 2), der Holzsplitter: škalo si zadreti v kožo, Dol., jvzhŠt.
šklámbor, m. = žlambor, Dol., Polj.
škodljìv, -íva, adj. 1) schädlich; škodljiva žival, jed; — škodljivo živinče, ki rado v škodo hodi, Dol.- Levst. (Rok.); — 2) schadenfroh, Cig.
škọ̑pati, -am, vb. impf. 1) = škopo delati; — 2) = nasad za škopo ravnati, Dol.
škọ̑pnat, adj. Schaub-; škopnata streha = s škopo krita slamnata streha, das Schaubdach, C., Dol.
škorlȗpnat, adj. krustig: š. sneg, Dol.
1. škránja, f. der Fettropfen auf der Brühe, Dol.- Mik.; — der Tropfen: škranje po obrazu, po steni, BlKr.; — prim. hs. skrana, der Öltropfen.
škŕbati, -bam, -bljem, vb. impf. kratzen, nagen, Mur., Met.; miš škrblje, Dol.
škŕbəlj, -blja, (-bəljna), m. = suh jabolčen krhelj, Dol.
2. škrbljáti, -ȃm, vb. impf. = škrebljati, Mur., Guts.- Cig., Jan., Gor., Dol.
škríliti, -im, vb. impf. 1) pflastern, C.; — 2) die aufgegrabene Erde mit dem Rechen gleich machen, Jan., C.; den gesäeten Samen durch Rechen in die Erde bringen, C., vzhŠt.; s prosom posejano njivo škrilijo, t. j. prekopavajo jo z motikami in posekavajo plevel, Dol.
škrı̑p, m. das Geknirsch, Mur., Jan.; — das Gezirpe, Cig., Jan., Valj. (Rad); — das Knirren: črevlji (škornji) na škrip, t. j. tako narejeni, da škripljejo, Dol., LjZv.
škrípalica, f. 1) die Heiserkeit, C.; — 2) pl. škripalice = lesene črevljarske klešče, Dol.
škrı̑pəc, -pca, m. 1) etwas Knarrendes: die Rolle, der Flaschenzug; — die Rolle am Webstuhle, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — die Schraube, Jarn., C.; — der Kloben, Cig., Jan., Cig. (T.); — das Gelenk, Tolm., GBrda; — das Gelenk eines Schnappmessers, Tolm.; — 2) v škripcih biti, in der Klemme, in Verlegenheit sein; = v škripcu biti, LjZv.; biti na škripcih, unruhig sein: brza in spretna kakor na škripcih, LjZv.; — 3) das Gliederreißen, C.; — 4) der Wachtelkönig (rallus crex), C.; — die Hausgrille, Cig., Jan., C.; taščica vsakega skokonogega škripca iz poknje in ščurka izpod omare privleče, Zv.; — 5) das blasige Leimkraut (silene inflata), C., Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — tudi: škripə̀c, -pcà, (škrpə̀c) Gor., Dol., in škrípəc, Dol.
škȓł, -la, m. = oskrd, oškrd, Cig., Dol., Št.; — prim. škrv.
škrlȗpnat, adj. krustig, Dol.
škrpə̀c, -pcà, m. = škripec, Cig., Jan., Valj. (Rad), Gor., Dol., BlKr.
škŕtati, -am, vb. impf. 1) knirschen; z zobmi š.; — kratzen: z nožem po krožniku š., Dol.; kritzeln, V.-Cig.; — mit einem stumpfen Werkzeug schnitzelnd ein knisterndes Geräusch hervorbringen, Mur., vzhŠt.; kaj s tem pipcem zmerom škrtaš! jvzhŠt.; miši škrtajo (kadar glodajo), jvzhŠt.; — (mit dem Hufeisen) rasseln, Npes.- Cig.; — knarren: kola škrtajo, Glas.; — kreischen ( v. siedendem Fett), Cig., M.; — schirken ( v. Vögeln), C.; ščinkavec škrta, Cig.; — 2) kerben, Cig., Jan.; — schartig machen: š. kose po kamenju in krtinah, Ahac.; — (Glasscheiben) abkneipen, abfiedern, V.-Cig.; — nagen, Jan.; — schnitzeln, Jan., C., Zora; — 3) geizen, kargen, M., C.; š. v dovoljevanju stroškov, SlN.
škvára, f. 1) = skvara, das Fettauge auf der Suppe, Dol.- Cig., Jan., Mik.; — 2) die Schwarte, Jan.; — prim. cvara.
šlepę̑dər, -dra, m. = šlabeder, schlechter Schlappschuh, Dol.
šmárni, adj. = sv. Marije, Marien-; šmarni dan, praznik, Cig., Jan.; š. tolar, šmarna petica (srbrnjaki s podobo Matere božje); š. križ, neko zvezdje, Dol.- M.; — šmarna detelja, die Kornwicke (coronilla), Jan., Medv. (Rok.); — šmarna meta, die Marienminze (tanacetum balsamita), Cig.; — šmarno jabolko, der Marienapfel, Cig.; — šmarni križ, die Kreuzwurz (senecio), Cig.; — (šmarijni, Jurč., Levst. [Zb. sp.]); (iz: šmarijin).
2. šọ̑la, f. die Schule; črna šola, die einstige Physik, C.; hrup in vihra kakor v črni šoli, LjZv.; stare šole koga učiti, jemanden hart zur Rede stellen, Dol.- Levst. (Rok.); enajsta šola: šaljivi pregovor o enajsti šoli na Vrhniki (ker je pred cesarjem Jožefom bilo do nove maše vsega vkupe dovolj deset let učenja), Levst. (Zb. sp. III. 296.).
šọ̑lən, -lna, m. der Schuh; pos. der Weiberschuh ohne Bundschnüre, Dol.- Levst. (Rok.); — prim. šolin.
šòp, šópa, m. 1) der Busch, das Büschel: š. cvetlic, trave, slame, las, perja; — na šope, büschelweise; — die Quaste, Cig., Jan.; — 2) der Halbwalm am Dach, V.-Cig., C., Dol., BlKr.- Let.; — 3) der Haufe, Z.; š. papirja premetavati, Jurč.; — prim. čop, nem. der Schopf.
špȃla, f. der Wurstspeil, Dol., jvzhŠt.; — iz nem.; prim. špila.
špȃn, m. 1) = tovariš, Mik.; — tovariš n. pr. v procesiji, vzhŠt.; — der Geliebte, Mik., Npes.-Schein.; — 2) der Haushälter, ogr.- C.; — 3) špana vleči = špano vleči, Z., Dol.; — tudi: špàn, špána; — prim. nem. Gespann.
špehǫ̑vnica, f. die Speckbirne, Dol.
špína, f. der Wurstspeiler, C., M., Dol., BlKr.; — prim. it. spina, Dorn.
špíniti, -im, vb. impf. die Würste speilern, Dol.; — prim. špina.
1. špíra, f. = 1. špera; vezane špire, das Bundgesparre, Dol.
špȗnt, m. pri tesarjih taka zveza med lesom, da deske ali bruna segajo v utore, vsekane v stebre; na špunt delan svinjak, C., Dol., Št.; — tudi: tak steber z utori, jvzhŠt.; — ( die Nuth, V.-Cig.); — iz nem. Spund (istega pomena).
šrátəlj, -tlja, m. = škrat, C., Dol.
štȃnžica, f. dem. štanga; die Spille, Dol.; — die Stricknadel, jvzhŠt.
štáta, f. = navada, razvada, Dol.- Levst. (Rok.), BlKr., Gor.; štate mu ne ve, er kennt seine Gewohnheiten nicht, er weiß ihn nicht zu behandeln, Notr., Gor.
štȃtljiv, adj. stetig: konj je š., Dol., BlKr.; — iz nem.; prim. šketljiv.
štékəlj, -klja, m. 1) die Thürangel, Cig., Jan., C., Levst. (Rok.); — 2) der Zapfen am Wellbaume ( z. B. beim Mühlrade), Cig., Frey. (Rok.), Dol., jvzhŠt.; — der Leitnagel im Hunde ( mont.), Cig.; — 3) = osnik, der Achsennagel, Dol.; — 4) die Eisenspitze an einem Stock, Dol.; — 5) der Hauzahn der Schweine, Gor.; — 6) die Hülsenspitze des Getreidekerns ( z. B. im Mehl), Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. stäckel, stecken, Gehstock mit einer eisernen Spitze, Levst. (Rok.).
štekljáti, -ȃm, vb. impf. pšenico š., den Weizen spitzen (ihm die Spitzen abschlagen), Cig.; zmlačeno pšenico (ali ječmen) še enkrat, kadar je slama že odpravljena, premlatiti, da se zrnje iz luskin izuje, Dol.; ječmen tudi v stopah štekljajo, Dol.; — prim. štekelj 6).
štǫ́čiti, štǫ̑čim, vb. pf. = stokniti, dregniti: otroka s kako rečjo v oko š., Dol.

1.050 1.150 1.250 1.350 1.450 1.550 1.650 1.750 1.850 1.950

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA