gn=Dol. (150-249)

150. dljèr, adv. = dlje, C., Met., Mik., Dol.
151. dobŕci, m. pl. die Masern, V.-Cig., BlKr., jvzhŠt., Dol.
152. dobrolẹ́tovina, f. wolliger Schneeball (viburnum lantana), Cig., C., Bes., Dol.- Levst. (M.); — iz: dobrovitovina, Štrek. (LjZv.).
153. dobrọ̑ta, f. 1) die Güte, die gute Qualität, die Trefflichkeit; mlečna d., Nov.; imeti to posebno dobroto, diesen Vorzug haben, Cig.; srednje dobrote, ziemlich gut, Cig.; — 2) die Herzensgüte: sama d. ga je, er ist die Güte selbst; z dobroto pri njem nič ne opraviš, mit Güte richtet man bei ihm nichts aus; dobrota je sirota, t. j. kdor je drugim predober, njemu se dostikrat samemu slabo godi, Npreg.; — za dobroto, als Provision, Dol.; — 3) etwas Gutes: = das Wohl, V.-Cig.; — das Glück: ali misliš, da je to taka dobrota, biti za župana? jvzhŠt.; das Gut, Kast.; dobrot vam bodi! Met.; vse dobrote komu moliti, jemandem alles Gute wünschen, Krelj; posvetne dobrote, die Erdengüter, C.; imeti vse zemeljske dobrote, LjZv.; der Vortheil, Cig.; obče bolnice uživajo to dobroto, da ... Levst. (Nauk); tudi to ima svojo dobroto, auch dies hat sein Gutes, Levst. (Beč.); — die Wohlthat; dobrote, ki smo jih od Boga prejeli; marsikako dobroto mi je storil (izkazal), er hat mir so manche Wohlthat erwiesen; živeti na dobroti, von den Wohlthaten anderer leben, Levst. (Zb. sp.); — eine gute Sache: na mizo natovoriti vsakovrstnih dobrot, LjZv.
154. dodẹjáti, dodẹ́nem, vb. pf. 1) hinzufügen, dazu thun; — 2) d. komu, jemandem lästig werden, Dol.- Cig., Cig. (T.), C.; prim. hs. dodijati; ( vb. impf. ne dodenete nedolžni živali, ali pa niste do nikogar trdi? Ravn.); — 3) d. se česa, etwas berühren, C.; — 4) d. si, = prizadeti si: toliko se ( nam. si) je dodejal podložnim veselja napraviti, Ravn.; — prim. dodeti.
155. dogodíti, -ím, vb. pf. 1) hinlänglich reif machen, Cig.; zelje še ni dogojeno, Dol.; — d. se, hinlänglich reif werden, C.; matice so dogojene, Levst. (Beč.); — 2) d. se, sich ereignen, sich begeben.
156. dolı̑nka, f. 1) die Thalbewohnerin, Cig.; — 2) dem. dolina; — jama, vdrtina, kjer je zemlja posedla, Dol.- LjZv.
157. donȃšati, -am, vb. impf. ad donesti; zubringen, Cig., Jan.; — bringen, eintragen, tragen, Cig., Jan., Dol.; — mit sich bringen: red bi donašal, Raič ( Let.).
158. donȃšək, -ška, m. to, kar zemljišče donaša, das Erträgnis, Dol.
159. dorásti, -rástem, vb. pf. im Wachsen erreichen: Dorastli ste do vrh' cerkve (ali: vrha cerkve), Npes.- Jan. (Slovn.); do vrha d., zur völligen Größe auswachsen, Cig.; vrha d., mündig werden, Dol.; mladenič je vrha dorastel, Jan. (Slovn.); dokler ne doraste, während seiner Unmündigkeit, Cig.; d. vojaških let, das stellungspflichtige Alter erreichen, Levst. (Nauk); — dorasəł (dorastəł), erwachsen, mündig, Cig., Jan., C.; o gozdnih drevesih: haubar, Cig.; d. koga, im Wuchse einholen, Cig.; to drevo vsa drevesa doraste in preraste, UčT.
160. dovršíti, ** -ím, vb. pf. 1) vollenden, vollbringen, Mur., Cig., Jan., Krelj, nk., kajk.- Valj. (Rad); dovršil je, er hat den Lebenslauf vollendet, Dol.; d. omiko, seine Bildung vollenden, Cig.; delo d., eine Arbeit abschließen, Cig.; — 2) vervollkommnen, Mur., Cig., Jan., nk.
161. drȃčje, n. 1) das Dorngebüsch, Cig., C.; — Stauden, Meg., Boh.; — 2) das Reisig, das Raffholz, Cig., Jan., DZ., Dol., jvzhŠt.; — 3) das Unkraut, Št.- Cig.
162. dragolẹ̑tnik, m. kdor s svojim blagom "dragega leta" čaka: der Speculant, C., Dol.; pos. der Kornwucherer, Ravn.- Cig.; kdor hoče imeti preplačano vsako reč, Rib.- DSv.
163. drápa, f. 1) etwas Zerrissenes: der Waschfetzen, Cig., Nov., C.; pl. drape, etwas Zerstörtes, die Ruine, Cig.; — 2) langsamer Arbeiter, Dol.
164. drápati, -pam, -pljem, vb. impf. kratzen; — draplje me = mika me, es reizt mich, es macht mich neugierig, C.; — mit einem gewissen Geräusch etwas thun ( z. B. gehen, arbeiten), d. in iti, d. in delati, C., Z.; krhko je drapati začelo (o dežju), Slom.; — ohne besonderen Erfolg arbeiten; kaj tu draplješ? Dol.
165. drȃvəc, -vca, m. der Halbhengst, Cig., Dol.; — prim. madravec.
166. drdráč, m. die Thurmratsche in der Charwoche, Dol.; dŕdrač, -áča, Štrek., Malhinje- Erj. (Torb.).
167. drẹ́kałnik, m. kol, s katerim drepšajo grozdje, Dol.; — prim. drokalnik.
168. drę̑mšałnik, m. kol z rogljiči na koncu v dremšanje grozdja, Dol.
169. drę̑mšati, -am, vb. impf. s kolom, ki ima na koncu kake tri rogljiče, grozdje v kadi mestiti in mečkati, quetschen, Dol.
170. drepljáti, -ȃm, vb. impf. goste in majhne stopinje delati, Dol.; — traben, Cig.
171. dȓkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) gleiten, glitschen, Cig., C.; d. se, auf dem Eise schleifen, Jan., Poljane- Štrek. (LjZv.), Št.; — 2) rennen, herumrennen, Mur., BlKr.- M., SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad), Dol.; Letos sem s fanti drkala, Npes.-K.; — za svetskim blagom d., C.; im Trab laufen, Štrek.; — 3) d. les, Holz auf einer Riese hinabgleiten lassen, Podgorjane- Štrek. (LjZv.).
172. drmáhati, -am, vb. impf. schnurren: mačka drmaha, Dol.
173. drnáti, -ȃm, vb. impf. ungestüm saugen: mati pravi otroku: tako me drnaš, da mi boš še kri izpil, Dol.
174. 1. dȓncati, -am, vb. impf. 1) schütteln, BlKr.- M.; — 2) hüpfende Bewegungen machen, BlKr.- M.; im Trab reiten, Dol.- Cig.; — vibrieren, vzhŠt.- C.; — d. se, (fahrend, reitend) geschüttelt werden, BlKr.- M.
175. drobı̑łnica, f. neka sekira, Tolm.- Erj. (Torb.); die Scheithacke, Dol.
176. drǫ́zati, drǫ̑zam, vb. impf. 1) stoßen, Žabče- Erj. (Torb.); grozdje d. = tlačiti, Dol.; — 2) einsinken (im Koth, Schnee), Rez.- C.; sneg se droza, man sinkt im Schnee ein, C.
177. drǫ̑zgati, -am, vb. impf. maischen, quetschen, etwas Weiches zerdrücken, Cig., Jan., C., Dol.; grozdje d., Cig.; s kolom drozgati kaj, Savinska dol.
178. drožı̑, f. pl. = drožje, Cig., Jan., Met., Dol.; droži so v dnu soda zbrane, DSv.
179. 1. drožíca, f. das Sauerteiglaibchen, Mur., Cig., C.; olovne drožice, der Pressgerm, Dol.
180. drpȃvsati, -am, vb. impf. unsanft kratzen, reiben, C., Pohl. (Km.), Dol.- Levst. (M.).
181. 1. dŕsa, f. 1) die Eisbahn, die Schleifbahn, Cig., Jan., Dol.; — 2) die Holzriese, C., Z.; — 3) die von den Rädern auf der Straße gebildete Furche: zavore globoke drse vrezujejo v cestišče, Levst. (Cest.); — 4) der Streifen: (črna suknja) ima bele drse, Gor.- M.
182. drȗzgati, -am, vb. impf. (etwas Weiches) zerdrücken, quetschen, Mik., Dol., Št.; — konj po koritu druzga (nagt), Gor.- Mik.; — pogl. drozgati.
183. drvȃjsati, -am, vb. impf. = dreviti, Jurč.; konje d., Dol.; ( nam. drevajsati).
184. drvár, -rja, m. 1) der Holzhauer, der Holzer; — 2) nam. drevar 2), Dol.
185. drváriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit dem Holzhacken, Holzen beschäftigen, Holz fällen, holzen; — 2) nam. drevariti, Cig., Dol.
186. drvę́ka, f. neko jabolko, Dol.- Erj. (Torb.).
187. dúcniti, dȗcnem, vb. pf. = dudniti, stoßen, Dol.
188. dúdniti, dȗdnem, vb. pf. = duniti, Jarn., Cig., Dol.
189. dȗləc, -lca, m. 1) das Mundstück an Blasinstrumenten, Mur., Jan.; — 2) der Gießschnabel an Gefäßen, Cig., M., SlGor.; — das Ende des Flaschenhalses, Dol., jvzhŠt.; — 3) der vor Unwillen zusammengezogene Mund: d. delati, na d. se držati, C., Z., jvzhŠt.; (l se ne izgovarja kakor ł).
190. dúlọ, n. der Hutkopf (= štula), Cig., Dol., BlKr.; daj mi črešenj v dulo, Z.
191. dúša, * f. 1) die Seele; človek je iz duše in telesa; pri moji duši! bei meiner Seele! tudi: pri moji krščeni duši! Št.; na mojo dušo, LjZv.; v dušo ginjen, innig gerührt, Cig.; iz vse duše, aus dem Grunde des Herzens, Cig.; — duša moja! ljuba duša! mein Herzchen! mein Lieber, meine Liebe! živa d. ne ve, keine Seele weiß es; vsaka živa (ali: krščena) d., jedermann, Št.- C.; dobra d., eine gute Seele; poštena duša, eine ehrliche Haut; dober je, kakor duša, Notr.; duša je, er hat Gemüth, Cig. (T.); — mesto šteje 30.000 duš (= Einwohner); — 2) der Lampendocht; — 3) die eingenähte Knopfform, Cig., Tolm.- C., Dol.; — 4) die Nadel in dem Schützen der Weber und Tuchmacher, Cig., BlKr.- M.; — 5) der Dorn im Schlüsselloch, Cig.; — 6) die Federseele, h. t.- Cig. (T.); — 7) das Mark in den Früchten, Jan.; — 8) der Bügeleisenstahl, Štrek., Goriš.; — 9) krompir za saditev, kateremu so tiste dele obrezali, ki imajo klice, pokvarjen (zadušen), Dol.; — 10) babja duša = babja dušica, der Quendel, der Thymian (thymus serpyllum), Fr., vzhŠt.- C.
192. dúšica, f. I. dem. duša; 1) die Seele; dobra dušica; dušica moja! mein Herzchen! — 2) der Lampendocht, Dol.; — 3) materina (materna) d., der Feldthymian, der Quendel, (thymus serpyllum); tudi: babja d., jvzhŠt.; — svinjska d., der Stechapfel (datura stramonium), Tuš. (R.); — II. dušíca, 1) schwerer Athem, das Asthma, Fr.- C., Z.; — der Stickfluss, Jan.; — 2) der innere Ochsenjochsprießel, vzhŠt.- C.
193. dvojíca, f. 1) das Paar, Guts., Cig., Jan.; lepa d. je to! Jurč.; — die Ambe, Cig., Cel. (Ar.); — die Zweiheit, M.; za dvojico, um das Doppelte, Boh.; — 2) der Zweifel: brez dvojice, ogr.- C.; — 3) svinja v drugem letu, Dol.
194. dvojstròk, -strǫ́ka, adj., nam. dvojestrok = doppelt, Meg., Dol.- Cig.
195. enọ̑jən, -jna, adj. einfach, Mur., Cig., Jan.; enojna nit, Dol.
196. fı̑nčica, f. dem. finka; weibliche Scham, Dol.
197. fižǫ̑n, m. = fižol, Dol.
198. flȃn, m. = flam, Dol., Polj.
199. forı̑nt, m. = goldinar, Cig., Jan., nk., Dol., vzhŠt.; — prim. madž. forint, it. fiorino.
200. frȃtje, n. coll. 1) Laubbuschen, Reisig, Cig., Dol.; smrekovo fratje, Cv.; ausgehauenes Gestrüppe, (fratjè) Gor.; — 2) die Schonungsfläche (koder se ne sme pasti), Gor., Ig; — prim. frata.
201. 1. fŕkati, fȓkam, -čem, vb. impf. 1) huschen, hin und her schwirren, flattern; miš po sobi frka; ptiči frkajo, fliegen schnell hin und her, Blc.-C.; čebelica hiti po rožicah frkati, Čb.; — herumschwärmen, Blc.-C.; — 2) schnell werfen: drva v peč f., Rez.- C.; — 3) spritzen ( intr.), C.; — ein Geräusch von sich geben, wie siedendes Mus, Štrek.; — 4) leichte Schläge versetzen: f. koga, Dol.
202. fŕkniti, fȓknem, vb. pf. 1) huschen, schwirrend entfliegen; miš v luknjo, ptič na vejo frkne; — 2) einen leichten Schlag versetzen: f. koga, Dol.
203. frúliti, -im, vb. impf. pfeifen, Dol.; heulen: veter, vihar, burja fruli, Jan., Z., Fr.- C.
204. fužı̑nar, -rja, m. der Besitzer eines Hammerwerkes, Dol.; fužinár, Gor.
205. gȃbər, -bra, m. tudi: beli g., die Hainbuche, die Weißbuche (carpinus betulus); črni g., die Hopfenbuche (ostrya carpinifolia), Cig., C., Erj. (Rok.); tudi: gábər, Dol.
206. 2. gárnik, m. der Garnhaspel, Dol.; — der Haspel mit zwei großen Spulen, um daran Strähne auf Knäuel abzuwickeln, Cig., Št.; — psovka suhemu človeku, Cig., BlKr.
207. gert, m., Dol., pogl. jert.
208. glȃbež, m. človek, ki bi vse rad sam za se pograbil, Dol.
209. gládək, -dka, adj. 1) glatt; g. pot, gladka koža; gladki lasje, schlichte Haare, Erj. (Som.); gladka živina, wohlgenährtes Vieh, M.; glaji kruh = bel kruh, Polj.; gladko vino, milder Wein, C.; beseda mu gladko teče, er spricht fließend; gladka beseda, fließende Sprache, Cig. (T.); — 2) einfach: gladkemu davku podvreči, DZ.; gladko število, runde Zahl, Navr. (Kop. sp.); gladko za pet goldinarjev, BlKr.- M.; — schuldenfrei: gladko zemljišče komu dati, Dol.; — 3) gladko, platterdings, ganz und gar: gladko prepovedati, Cig.; gladko brez nobene koristi, Levst. (Nauk); gladko vse, durchaus alles, C.; vse gladko snesti, Jsvkr.
210. glájštati, -am, vb. impf. pflegen, Blc.-C., Dol., jvzhŠt.; živino g., Dol., jvzhŠt.; — prim. gleštati.
211. glavák, m. = zelnata glava, Dol.
212. glavȃtica, f. 1) die Lachsforelle (trutta lacustris), Erj. (Ž.); — 2) die Krautpflanze, C.; glavatice pleti, vzhŠt.- Valj. (Vest.); — der zur Samenbildung bestimmte Krautkopf, Dol., vzhŠt.
213. glavobǫ́ljən, -ljna, adj. Kopfschmerz verursachend: glavoboljno vino, vreme, Dol.
214. gliníca, f. 1) die Thonerde, Cig. (T.), C., Erj. (Min.); — 2) die Thongrube (glinjica), Mur., Dol.- Cig.
215. glı̑stnica, f. 1) die Lysimachie (lysimachia), C.; — = svečinje, neka trava po gozdih z modrim cvetjem (lek za gliste), C.; — tudi = vratič, Jan.; — 2) glistnice = glisti, C., Št.- Valj. (Rad), Dol.
216. glȗh, glúha, adj. 1) taub, gehörlos; ne kriči tako, saj nisem g.; g. je za vsako pametno besedo, er nimmt keine Raison an, Cig.; g. pravice, taub für das Recht, Ravn.- Mik.; slep me je in gluh, er will mich weder sehen noch hören, BlKr.- M.; — 2) dumpf (dem Schalle nach), Cig., Jan., Cig. (T.); g. glas, Cig.; g. zvon, Z.; — 3) still: gluhi teden = tihi teden, C.; gluha noč, die stille Nacht, Cig.; — 4) ohne Inhalt, kernlos, taub; g. oreh, eine taube Nuss; gluho žito, gluho zrnje; — gluha ruda, taubes Erz, Cig.; — gluho okno, blindes Fenster, Cig.; — 5) empfindungslos: gluhe roke, prste imeti, Cig., Polj., Dol.; krava ima gluhe parklje, Goriš.
217. gnọ̑jnica, f. 1) die Mistjauche; gnojníca, Štrek., Dol.; — 2) pl. gnojnice, = gnojna kola, (tudi: = gnojne vile) Dol.; — 3) gnojnice, eine Art Kopfausschlag, Blc.-C.
218. gobezdáti, -ȃm, vb. impf. thöricht schwätzen, die Zunge wetzen, Jan., C., Zora, Dol.; nekaj je gobezdal in vpil nad menoj, Andr.; Bedak je še vselej prost gobezdal, Levst. (Zb. sp.); — trotzig reden, protzmaulen, Jan., C.
219. godíšče, n. 1) das Jahr, Habd.- Mik.; na konec godišča, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Jahrestag, Cig., Jan., Met.; o godiščih, Z.; das Fest ( z. B. Weihnachten, Ostern), Dol., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) der Ort, wo Flachs oder Hanf geröstet wird, Cig., Jan.
220. godljáti, -ȃm, vb. impf. murren, Z., Dol.; (gährend, siedend) sprudeln, Z.; v trebuhu godlja, es kollert im Bauche, Z.; — prim. gosti, murren.
221. gǫ̑ł, -ı̑, f. abgeästeter, junger Baumstamm, Rib.- Mik., Dol., Notr.- C., eno gol sem posekal, drobno drevo kakor žrd, Notr., Lašče- Levst. (Rok.); pl. goli = bolj drobna drva, obsekane veje, ( opp. hlodi): voz goli je pripeljal, Gor.; skladnico goli razklati na polena, Ravn. (Abc.); lučna g., der Stamm, aus dem Lichtspäne gemacht werden, C.; debela g., dicker Baumklotz, C., Zora; žlice ne boš iz cele goli delal, Jurč.; — prim. stsl. golь, Ast, Mik. (Et.).
222. golȃzən, -zni, f. 1) coll. das Gewürm, kriechendes Ungeziefer; — 2) ein baumloser Fleck im Walde, Dol.- Erj. (Torb.); jagode rasto po gozdnih golaznih, Let.; — die im Getreide durch Ungeziefer verursachte kahle Stelle, Met.; Mik.
223. golẹníca, f. 1) das Schienbein, Cig., Jan., C., Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Stiefelröhre, Cig., Jan., C., Burg., Dol., BlKr.; zafrkniti golenice, Jurč.
224. golída, f. die Gelte: die Melkgelte, Mur., Cig., Jan., C., Dol., Kras; — die Schöpfgelte, die Wassergelte, Cig., Jan.; — ein Weinmaß = 4 Maß, Medv.- M.; — prim. srlat. galēta, stvn. gellita, Mik. (Et.).
225. golomrȃzica, f. schneelose Kälte, der Blachfrost, Cig., Jan., Dol.
226. gółta, f. 1) = golt 1), Dol.; (polhi) bodo po tvoji golti polzeli, Jurč.; — 2) der Vielfraß, Gor.; — 3) pl. golte, die häutige Bräune, C., Nov., BlKr.
227. gòr, góra, m. kup gnoja, Dol.
228. gọ̑ranji, adj. = gorenji, Jan., C., Dol.
229. gorčíca, f. 1) die Wärme, C.; g. v licih, die Schamröthe, ZgD.; — 2) der Senf, Mur., Cig., Jan., Nov.; bela g., der weiße Senf (sinapis alba), Tuš. (R.); — 3) (na Dol. napačno nam. ogrščica, Raps).
230. górəc, -rca, m. der Gebirgsbewohner, V.-Cig., Jan., Dol.- Z.; gorci: tako sami sebe imenujejo goriški gorjanci, Goriš.
231. gǫ̑rnik, * m. 1) pred l. 1848: v vinskih krajih od graščine izvoljen zaupni mož, ki je nadzoroval v svojem okraju vinograde, trgatev, pobiranje desetine, gornice itd., der Bergmeister, Mur., Cig., Rec., Met., Dol., jvzhŠt.; gorni gospod ali njegov gornik; sedaj: pošten mož, katerega izbero, da jim za plačilo vino meri, kadar se prodaja, Dol.- Levst. (Rok.); — der Bergmeister: gorniki, kateri naj pazijo vsega, kar je vinogradom na korist, Levst. (Nauk, 43.); — 2) der Weinbauer, Cig., C.; ubogim gornikom gornino pobirati, SlN.; prim. gornjak 3); — 3) = gozdar, C.; — 4) gorník, der Alpensänger, der Flühvogel (accentor alpinus), Trenta, Soča- Erj. (Torb.); — 5) die Bärentraube (arctostaphylos), C.
232. gọ̑ska, f. dem. gos, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — = gos, Mur., Dol.- Cig., jvzhŠt.
233. gǫ̑slati, -am, vb. impf. 1) geigen, fiedeln, Dol.- Cig., Jan.; Pa stopam in goslam, kar moči mi, LjZv.; — 2) prügeln, M., Z.
234. gọ̑st, gen. gostȗ, gósta, m. 1) der Gast; danes imamo goste; v gostih biti, zugaste sein, v goste iti, zugaste gehen, Dol.- Cig.; = gostač, Jarn., Cig., Jan., Mik., Kor.- Zv., Notr.; — pl. tudi: gostję̑ (kakor ljudje), Mik. (V. Gr. III. 140.), Valj. (Rad 47., 47 sq.); nepozvani gostje, ogr.; dragi vi gostje, Danj. (Posv. p.); gospod je svoje gosti k njemu povabil, Dalm.; dobro vino položiti pred gosti, ogr.; — sem spadajo tudi reki: v gosteh biti, zugaste sein, Jan., Krelj; v gosti iti, als Gast irgendwohin kommen, besuchen gehen, ogr.- C.; Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
235. gostodìh, -díha, m. schnelles Athmen: g. se človeka loti, kadar gre v hrib, Dol.
236. gostonǫ́ga, f. = gostonog, Dol.
237. gostosẹ̑vci, m. pl. die Plejaden, die Gluckhenne, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Ravn., Blc.-C., Gor.- Mik., Dol., BlKr.; — ( "wohl die dicht Hingestreuten", Mik. [Et.]; toda prim. gostoževci).
238. gostožǫ̑bnik, m. = devetogub, Dol.; (der Roden, der 4. Magen der Wiederkäuer, V.-Cig.?).
239. 1. gǫ́vnọ, n. 1) der Darmkoth, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Trub., Dalm., ogr.- Mik., Dol., BlKr.; — 2) vražje g., der Teufelsdreck (asa foetida), Tuš. (B.).
240. govorẹ́vati, -am, vb. impf. zu sprechen pflegen, Dol.
241. grabástati, -am, vb. impf. heftig kratzen, Z., Dol.
242. gradȃnica, f. 1) trta ali verižica, ki veže plužno drevo s kolci, Gor., Dol., Št.; — 2) stacheliges Halsband der Hunde, Cig., C., Gor.; (menda nam. gredaljnica).
243. gradáša, f. der Wollenkamm, die Hechel, Z., C., Notr.; nav. pl. gradaše, Gor., Dol., Notr.; (gredaše) Cig., Jan., C., DZ.
244. grádən, -dna, m. die Stein- oder Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol., Kras- Erj. (Torb.); (grádənj, -dnja, Štrek.).
245. 1. grája, f. 1) das Verzäunen: imamo dovolj graje = dovolj graditi, Notr.; — 2) das Zaunmaterial, Habd.- Mik.; — 3) die Verzäunung, der Zaun, Mur., Cig., Jan., Nov., Gor., Dol.; Na levi, desni kak leti Grmovje, graja, cesta! Preš.; — 4) der Damm, Mur., Cig., Jan.; mlinska g., das Mühlwehr, Cig.; grajo delati, dämmen, Cig.; — 5) der Bau (eines Hauses), ogr.- C.
246. grdobíčiti, -ı̑čim, vb. impf. hässlich machen, entstellen, Dol.
247. grebástati, -am, vb. impf. kratzen, scharren, Mik., Dol.
248. gredȃljnica, f. = gredeljnica ("gredȃnica", Cig., Gor.); "gredȃjnica", Dol., Št.; "gredȃnjica", = verižica, vežoča gredelj na plužna kolca, Skrilje- Erj. (Torb.).
249. grȇnəc, -nca, m. 1) der Bitterstoff, Jan., Vrtov.- C.; — 2) der bittere Geschmack oder Nachgeschmack, Cig.; — der bittersaure Geschmack des Weines nach der Gährung, Dol.; mošt se letos dolgo grenca brani, Levst. (Zb. sp.).

   1 50 150 250 350 450 550 650 750 850  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani