gn=Dol. (1.250-1.349)

1250. prigovȃrjati, -am, vb. impf. 1) zureden: p. komu; — 2) p. komu, čemu, Einrede thun, bemängeln, beanständen, Dol.- Cig., Jan., Zora; vsaki stvari prigovarja, BlKr., M.; koji prigovarja kojemu svetcu, prigovarja i meni, kajk.- Valj. (Rad); ako betežnik umre, prigovarjajo vračitelju, da ni pomogel, kajk.- Valj. (Rad).
1251. prigovoríti, -ím, vb. pf. 1) durch Zureden einen dazubringen, ihm einreden, ihn bewegen: p. komu, Mur., Cig., Jan.; — 2) eine Einwendung machen, bemängeln: p. čemu, Jan., BlKr.- M., Navr. (Kop. sp.); — 3) p. si kaj, sich etwas erreden, Cig., Dol.
1252. prigrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. 1) zuwärmen, Cig.; — 2) wärmend herankommen: In zlato solnce, glej, prigreje, Greg.; — 3) ein wenig erwärmen, Dol.; — 4) prigreje mi, es versetzt mich in Angst, in Sorge, C., Z., Gor.
1253. prigŕniti, -nem, vb. pf. 1) ein wenig verhüllen, Z.; — 2) am Ende ein wenig umfalten ( z. B. eine Decke): prt je predolg, prigrni ga, Dol.- Levst. (Rok.).
1254. priklȃdati, -am, vb. impf. 1) zulegen; drva p., Cig.; hinzufügen: greh h grehu p., Jsvkr.; — beitragen: k stroškom p., DZ.; — 2) begleiten, secundieren, accompagnieren (in der Musik), Cig., Jan., Kr.- M., Let., Dol.; — 3) p. se, passen, Jan.
1255. príličən, -čna, adj. 1) parabolisch, Cig.; allegorisch, Jan.; — 2) gelegenheitlich, Mur.; — 3) passend, gelegen, bequem, Mur., Cig., Jan., Met., Dol.; ni mi prilično, es passt mir nicht, Svet. (Rok.); najbolj prilično mi je bilo tako storiti, Dol.; izrekovanje za ušesa, pismo in pesem prilično narediti, Vod. (Izb. sp.); entsprechend, Cig., Jan., Cig. (T.); — correspondierend ( math.), Cig. (T.); — 4) geschickt, Cig., C.; prilično, auf eine geschickte Art, Cig.; p. biti za kaj, Anlage zu etwas haben, Cig.; — 5) anständig, schicklich, Cig., Jan., Cig. (T.), (prilı̑čən) Met.
1256. prílika, f. 1) das Abbild, das Ebenbild, Dol.- Cig., Jan., Cig. (T.); človek se najlaže peča s svojo priliko (mit seinesgleichen), Jurč.; — das Sinnbild, Cig., Jan.; — das Gleichnis, die Parabel, Mur., Cig., Jan.; v prilikah, gleichnisweise, Cig.; — 2) die Gelegenheit, Mur., Cig., Jan.; lepa prilika, günstige Gelegenheit, Cig., Jan., jvzhŠt.; o priliki, gelegentlich, Jan.; nebenher, Cig.; prihraniti si kaj za drugo priliko, Levst. (Zb. sp.); krčma je stala na priliki (war günstig gelegen), LjZv.; ta hiša stoji na taki priliki kakor moja, Svet. (Rok.); na lepo priliko priti, in günstige Verhältnisse kommen, Z.; priliko dati, Gelegenheit, Veranlassung geben, Cig.; — 3) die Geschicklichkeit, C.; nima nobene prilike za kmeta, Z.; — prı̑lika, Valj. (Rad).
1257. priljúbiti, -im, vb. pf. lieb, gefällig, angenehm machen: p. komu kaj, C.; liebgewinnen: p. si koga, kaj, Jan., C., Navr. (Let., Kop. sp.); ko je človek priljubil ljudi, iti mora dalje, Erj. (Izb. sp.); jaz bi si ga ne mogla p., Dol.- M.; krava je tele priljubila, kadar je pripušča k vimenu, Z.; kar rečeš, hočem p., was du sagst, damit will ich fürlieb nehmen, Svet. (Rok.); — p. se komu, sich bei jemandem beliebt machen, von ihm liebgewonnen werden, Cig., Jan.; on bi se mi ne mogel p., Dol.- M.; priljubljen, beliebt, nk.
1258. primọ̑rščina, f. neka vinska trta, Z., Dol.
1259. pripáliti, -im, vb. pf. ansengen, Cig.; — schlagen: s palico koga p., Ravn.- M., Lašče- Levst. (Rok.), Notr.; — pripaljen = prismojen ( fig.); pripaljena mladina, LjZv., Dol.
1260. priprẹ́miti, -im, vb. pf. 1) vorbereiten, Jan. (H.); — 2) = pomagati: pripremite malo! Dol.; — 3) živino p. = drugemu pastirju jo izročiti, Dol.
1261. priskakọ́ma, adv. = priskakaje, na priskakcih; nach Gelegenheit, mit Unterbrechungen, Met., BlKr.- Mik., Dol.- Levst. (Rok.).
1262. priskútiti, -skȗtim, vb. pf. ekelhaft, verhasst, unangenehm machen, verleiden: p. komu kaj, Mur., Cig., Jan., C., Dol., Notr., BlKr.; — p. se, ekelhaft werden, zu widerstehen anfangen, Cig., Jan., C., Dol., Notr., BlKr.; priskutila se mi je ta jed, diese Speise widersteht mir, Z.; življenje se mu je priskutilo, Kres.
1263. prislóniti, -slǫ́nim, vb. pf. hinzulehnen, anlehnen; lestvico k steni p.; — p. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben, Cig.; — p. se, sich hinzulehnen, sich anlehnen; prislonjen biti, lehnen, Cig.; — p. se kam, irgendwo Schutz suchen, ogr.- C.; — p. se, sich schmarotzend beigesellen, Dol.
1264. prisluškávati, -am, vb. impf. = prisluškovati, Dol.
1265. prisluškovȃvəc, -vca, m. der Horcher, Dol.
1266. prisluškovȃvka, f. die Horcherin, Dol.
1267. prisnę́ti, -snámem, vb. pf. kürzer schneiden, Z., Dol.
1268. privrẹ́ščati, -ím, vb. pf. schreiend herankommen: otroci so privreščali domov, Dol., jvzhŠt.
1269. prǫ́cajna, f. ein geflochtener, runder Korb ohne Henkel, C., BlKr.; v procajnah (procanjah) nosijo blagoslov v cerkev o veliki noči, BlKr.- Navr. (Let.); — ein bauchiger Korb mit Henkeln, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — (tudi: prǫ̑caj, prǫ̑cək, Dol.); — prim. cajna.
1270. proíti, proídem, vb. pf. = preiti, prejti, Dol.- Cig.; tudi: prójti, prójdem, Krelj, Let.
1271. proseníca, f. 1) das Hirsestroh; tudi: prosę̑nica, Dol.; — 2) (repa) p., unter die Hirse gesäete Rübe, Cig.; — 3) pl. prosenice, der Frieselausschlag, C.
1272. próšnji, adj. Bitt-, Cig.; p. teden, die Bittwoche, die Kreuzwoche, Dol.; prošnji dan, Cig.; prošnja nedelja, M.; — p. glas, bittender Ton, SlN.
1273. pŕstanəc, -nca, m. 1) dem. prstan; das Ringlein, Jan.; — 2) der Ringfinger, Pot.- M., Dol.; imela je poročni prstan na prstancu, LjZv.; — 3) babji p., die Ringelblume (calendula officinalis), Cig., Tuš. (R.).
1274. prstnína, f. das Erdgemüse: repa, korenje, krompir, pesa, Dol.
1275. 2. pŕtiti, -im, vb. impf. die Bahn im Schnee brechen: sneg p., Cig., C., Dol.; gaz komu p., Levst. (Zb. sp.).
1276. prtnę̑n, adj. = prten, Z., Dol., BlKr.- Let.; — pride še eden kmet, ves prtnen in okoren, Jurč.
1277. prvẹ̑snica, f. ein Weib, das zum erstenmal geboren hat, Mur., V.-Cig.; eine Kuh mit dem ersten Kalbe, Cig., C., Nov., Dol.
1278. ptíčina, f. = ptičevina 2), C., Dol.- Erj. (Torb.), Trumm.; črna p. ne pusti kmeta nikdar na cedilu, SlN.; rjava p., die Fischtraube, Trumm.
1279. puhtẹ́ti, -ím, vb. impf. in Gestalt eines Dunstes o. Duftes entströmen, dunsten, duften; vse puhti iz njega, tako je vroč; vročina od peči puhti, Levst. (Rok.); smrad ali vonjava puhti iz česa; — ( fig.) puhti k tebi, o Bog, naj naša molitev, Ravn.- Valj. (Rad); — stark athmen: prsi puhtijo, Dol.; — cvetlice puhtijo (hauchen Düfte aus), Cig., Jan.; — p. kam, irgendwohin eilen, Z.
1280. púkati, -kam, -čem, vb. impf. ausraufen; repo p., Dol.; sv. Luka repo puka, Lašče- Levst. (M.); travo, lase p., C.; lan p., den Flachs raufen, Cig.; klasovje p., Trub.; rupfen, Jan., C.; — zupfend herausziehen ( z. B. die Fäden aus einem Gewebe), Cig., Jan.; niti iz platna p., Polj.; p. nogavico, den Strumpf auftrennen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); pukana svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich in Fäden absondern, sich fädeln, Cig.; — p. se, sich raufen, C.; — púkati, pȗkam, -čem, Valj. (Rad).
1281. pȗkša, f. 1) = puška, die Büchse, das Schießgewehr, Meg., Dict., Jan., M., ogr.- C., Trub., Dalm., jvzhŠt.; — 2) der Palmbusch, jvzhŠt.; — 3) die Radbüchse, Dol.; — iz nem.; prim. stvn. buhsa, Mik. (Et.).
1282. punčẹ̑la, f. = punca, Dol.
1283. pustív, adv. ( part. praet. act. I. ad pustiti); p. iti, sich flüchten, C., Rib.- Mik.; v pustiv iti = iti po svetu ter nikoli se ne povrniti domov, niti glasu dati o sebi, Dol.- Vrt.; žena mu je šla v pustiv, Lašče- Levst. (Rok.); Ljubica, v pustiv ne hodi! Levst. (Zb. sp.); Šla v pustiv je sreča naša, Levst. (Zb. sp.).
1284. rabljáti, -ȃm, vb. impf. herumschlagen: okoli sebe r., Dol.
1285. racáti, -ȃm, vb. impf. = kakor raca hoditi, watscheln, V.-Cig., Jan., Šol.; otrok raca, Dol.
1286. 2. rȃčji, adj. Krebsen-; račja kuga; račja lov, Jurč., Erj. (Izb. sp.); otroci imajo račje želodce, Dol.
1287. radosẹ́ja, f. = redoseja, Dol., jvzhŠt.
1288. 2. rájati, -am, vb. impf. = plesati, tanzen, Mur., Cig., Jan., Kor., Gor.; — den Reigen aufführen: otroci rajajo, Dol.; — sich belustigen, sich unterhalten, Z., Ljubljanska ok.
1289. rȃjdnik, m. der Wagennagel, der das Vordertheil des Wagens mit der Langwiede verbindet, Dol.- Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
1290. rakı̑ta, f. eine Art Bachweide, Mur., Cig., Jan., Mik.; die graue Bachweide (salix incana), Tuš. (B.), Dol., vzhŠt.
1291. rákov, adj. 1) Krebs-, Krebsen-; rakove škarje, Dict.; rakova juha, Dol.; rakove oči, Krebssteine, Z.; rakova pot, der Krebsgang, der Rückgang; reč gre rakovo pot, die Sache geht den Krebsgang; po rakovo stopati nazaj, LjZv.; — 2) = rakast, mit dem Krebs behaftet, C.; — brandig (o drevju), Jan.; (-av?).
1292. rákovka, f. 1) das Krebsweibchen, Cig., Jan., M., Dol.; — 2) = hrmestelj, C.
1293. ráliti, -im, vb. impf. 1) = orati, Z.; — 2) s koncem, s svilo delati po obleki barvne črte: šivilja rali, BlKr.; durchsteppen, Dol.- Cig., BlKr.- M.
1294. ráskav, adj. rauh, Dol.- Erj. (Torb.); — nam. vraskav.
1295. rastílọ, n. 1) das Wachsthum, das Wachsen, Jan.; — kupiti drevo na rastilu, den noch nicht gefällten Baum kaufen, Dol.- Cig., BlKr.- Mik.; — 2) das Befruchtungsorgan, Jan.
1296. rȃšlja, f. das Gabelholz, Dol.- Cig.; — prim. hs. rašlje.
1297. ratár, -rja, m. der Pflüger, der Ackersmann, Dict., Cig., Dol., Gor., Št.; tudi: rátar.
1298. 2. rázbor, m. 1) = razor, die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Z., Jurč., Dol.; — 2) die Haarabtheilung auf dem Kopfe, M., Z.
1299. razbráti, -bérem, vb. pf. auseinanderklauben, Mur.; sortieren, Cig.; — zergliedern, unterscheiden, Cig., Jan., Cig. (T.); pod mikroskopom r. tvarine, Erj. (Min.); — ersehen, BlKr.; begreifen, Jan.; tega si ne morem r., das kann ich mir nicht erklären, Z., Dol.
1300. razcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. aufblühen, erblühen, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ko suha hruška razcvete, Ondaj nazaj pridi, Npes.-K.; — nav. r. se.
1301. razčę̑snjenəc, -nca, m. otrok, ki se hudo joka in dere, Dol.
1302. razčúti se, -čújem se, vb. pf. die Schläfrigkeit überwinden und nicht mehr schläfrig sein, jvzhŠt.; nicht mehr einschlafen können, Cig., Dol., Notr.
1303. razdẹjáti, -dẹ̑jem, -dẹ́nem, vb. pf. 1) auseinanderlegen, auseinanderthun; r. obleko (aufknöpfen), Rez.- C.; razdejan, ordnungslos, Cig.; — 2) zerstören, Cig., Jan., M., Dalm., Krelj, nk.; hudobni ljudje razdenejo mesto, Škrinj.- Valj. (Rad); Madjanci vse razdenejo, kamor so prišli, Ravn.- Valj. (Rad); Jeruzalem so razdejali, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
1304. razdẹ́ti, -dẹ̑jem, (-dẹ̑m), -dẹ́nem, vb. pf. = razdejati; 1) auseinanderlegen, Cig.; — zergliedern, Cig.; — 2) zerstören, Z.; razuma ne razdeje, Krelj; — zugrunde richten: on je do dobrega razdet, sin ga je razdel, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
1305. razdvọ̑je, adv. auseinander: r. iti, Dol.; nujta, le brzo razdvoje! Bes.
1306. razglèd, -glę́da, m. 1) die Besichtigung, die Beschau, Cig., Jan.; božjega veličastva r., Ravn.; r. vojske, die Heerschau, die Musterung, Cig., Jan.; — die Recognoscierung, Cig.; iti na rázgled ( nav. o nevesti), in Augenschein nehmen, Cig., Dol., Gor.; (= iti na rázgledi, Ig [ Dol.]; nevesta gre z materjo k ženinu na rázgledi, vzhŠt.; Pripeljala bom se na razgledi, Npes.-Vraz); — 2) die Aussicht, die Fernsicht, das Belvedere; — 3) = zgled, das Beispiel, das Muster, Cig., Jan., Ravn.
1307. razgréniti, -grę́nem, vb. pf. auseinanderscharren: ausbreiten, ogr.- M.; po ruhi žito razgreniti, da se suši, Dol.; oglje r., die Kohlen schüren, Cig.; — zertheilen: r. vodo, (razgrniti) Cig.
1308. razgrínjati, -am, vb. impf. ad razgrniti; 1) auseinanderbreiten; lan r., Dol., Pjk. (Črt.); — glas se razgrinja = se razlega, Notr.; — 2) enthüllen.
1309. razgŕniti, -nem, vb. pf. 1) ausbreiten; plahte po tleh r.; lan r., Dol.; aufschlagen: bukve r., Jap. (Sv. p.); r. imenike, die Listen auflegen, DZ.; — 2) der Hülle, der Decke berauben, enthüllen: posteljo r.
1310. razhǫ́dən, -dna, adj. 1) Abschieds-, Cig.; razhǫ̑dni obed, Nov.; — 2) auseinandergehend, divergent ( math.), Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 3) ausgedehnt, weitläufig: mesto je razhodno, župa je razhodna, Rihenberk- Erj. (Torb.), Štrek.; — 4) wegsam: razhodni poti, Svet. (Rok.), Dol.; razhodno vreme, t. j. tako, da se o njem lahko hodi, Dol.
1311. razkocáti, -ȃm, vb. pf. zerzausen, Dol.; razkocan, zerzaust, Kras- Erj. (Torb.).
1312. razkomatáti, -ȃm, vb. pf. = razhomotati, ausschirren: konje r., Dol.
1313. razkopávati, -am, vb. impf. = razkopovati; auseinandergraben, zergraben; — nebo se razkopava, der Himmel heitert sich aus, C., Dol.
1314. razkuzmáti, -ȃm, vb. pf. = razkosmati, zerzausen, Dol.; gladi si razkuzman črni podbradek, Jurč.; razkuzman berač, LjZv.
1315. razlòk, -lǫ́ka, m. 1) der Unterschied, Ravn.- Cig.; — 2) die Unterscheidung: brez rázloka, ohne Verstand, Dol.- Mik.; — 3) die Entscheidung, DZ.
1316. razmalíčiti, -ı̑čim, vb. pf. in: r. se, moralisch verderben, ausarten, Kras, Ip., Dol.- Erj. (Torb.); — prim. it. malizia, die Bosheit, die Tücke, Erj. (Torb.).
1317. razpášən, -šna, adj. ausgelassen, muthwillig: razpašen pastir, razpašno živeti, Dol.; razpašno rabiti kako besedo, Levst. ( Glas.).
1318. razpášnost, f. die Ausgelassenheit, Dol.; — die Üppigkeit, die Schwelgerei, Raič (Slov.).
1319. razpəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) verrenken: r. si nogo, roko, M.; — 2) r. se, aus den Fugen gehen, Dol.; — 3) r. se, Blüten entfalten, M.
1320. razpláziti, -plȃzim, vb. pf. 1) = plazeč se raztrgati: otrok si je vso obleko razplazil, Dol.; r. se = plazeč se obleko si raztrgati; začel je po trnju skakati, da se je ves razplazil, Pjk. (Črt.); — 2) r. se, auseinanderschleichen; — auseinandergehen: testo se razplazi, Dol.
1321. razpolovína, f. črešnja je na razpolovini, ako stoji na meji zemljišč dveh gospodarjev, Dol.
1322. razrȃstnik, m. razrastniki, die Äste, in welche sich der Stamm theilt, Dol.
1323. razsadíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderpflanzen, Jan. (H.); — 2) entstielen: r. sekiro, Cig., Dol.; r. se, vom Stiele gehen: vile so se razsadile, Jan. (H.); — 3) zerstören: vinograde r., Levst. (Nauk); — 4) aufbringen, erzürnen, Cig., C.; — r. se, ergrimmen, C.
1324. razsájati, -am, vb. impf. ad razsaditi; 1) entstielen, Dol.; — 2) toben; pijanci razsajajo po krčmi; — wüthen; vihar razsaja; bolezen razsaja.
1325. razsę́žən, -žna, adj. ausgedehnt, Nov., nk.; razsežno gorovje, Dol.; — umfassend, Cig. (T.); — weitgreifend, Jan., Cig. (T.).
1326. razsę́žnost, f. die Ausgedehntheit, Dol., nk.; — die Ausdehnung, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
1327. razsípčən, -čna, adj. 1) "razsipčno je vse, kar se rado razsiplje: kuhan krompir, kostanj, žganci itd.", bröcklig, Lašče- Erj. (Torb.), Polj.; razsipčna zemlja, prst, Vrtov. (Km. k.), Dol.; studenci so trgali razsipčne bregove, Levst. (Močv.); — zerreiblich, Cig.; — 2) verschwenderisch, Gor.
1328. razstȃvək, -vka, m. 1) der Ausstellungsgegenstand, C.; — 2) = razstava 3), Dol.; — 3) der Abschnitt, C.
1329. razstȃvka, f. 1) = razstava 3), več snopov vkup po koncu postavljenih, Mur., Cig., C., Dol.; — die Mandel (eine Zahl von fünfzehn), Cel. (Ar.); — der Haufe: podrli so bili uže lepo razstavko dreves, Jurč.; stala je še tam pa tam kaka razstavka meščanov, Jurč.; r. verzov, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Absatz (in einem Schriftwerke), Levst. ( LjZv.).
1330. razstòp, -stǫ́pa, m. 1) der Abstand (in der Turnkunst), Cig. (T.); cel r., pol, četrt razstopa, Telov.; — der Zwischenraum, Cig. (T.), C.; — der Raum, der Spielraum: rastlina, človek ima razstop, da more rasti, gibati se, Dol.; — 2) die Spalte, C.; — 3) das Einkehrhaus für Fuhrleute, C.
1331. razškatláti, -ȃm, vb. pf. zerrütten, Dol.; razškatlan most, Nov.
1332. raztèz, -tę́za, m. der Schreihals (von einem Kinde), Dol.
1333. raztę́zati, -am, vb. impf. ad raztegniti; 1) zerdehnen, ausdehnen; — ausstrecken; — r. se, sich ausdehnen; — sich erstrecken; — 2) r. se schreien (vom Kinde), Dol.
1334. raztę́zav, adj. gerne schreiend ( v. Kinde), Dol.
1335. razúmiti, -im, vb. pf. 1) r. koga, einem etwas begreiflich machen, Dol.- Cig.; — 2) nam. razumeti, nk.
1336. razvídẹti, -vı̑dim, vb. pf. 1) ersehen, entnehmen; einsehen; — 2) razvidi se, es wird Tag, Jan., Dol.; šli smo z doma, ko se je bilo razvidelo, Dol.
1337. razvlȃka, f. 1) die Plackerei, V.-Cig., Jan.; posvetne razvlake, Ravn.; — 2) = razvlečene reči, das Gerümpel, Lašče- Levst., Dol.; po kotih je bilo veliko razvlake, Jurč.; stara r., altes Zeug, Cig.; — die Unordnung, V.-Cig., Jan.; — das Gewühl, Mur., Dol.; — 3) eine ausgedehnte Wirtschaft, ein ausgedehnter Grundcomplex, Dol.; ein weites Gebäude, Jan., Kr.- Valj. (Rad); no, ali ni ta razvlaka magazin? LjZv.; — nav. razlaka.
1338. razvọ̑ra, f. 1) = svora, der Langbaum am Rüstwagen, die Langwiede, Mur., V. ( Dol.)- Cig., (rázvora) Jan.; — 2) rázvora, der Kammbaum (in den Sägemühlen), Jan.
1339. razvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) auseinanderthun: vozovi so bili razvrti nakopičeni pod lopo, Jurč.; — ausbreiten, Jan.; razvrt, weit, geräumig, Dol.- Z.; — 2) = odvreti: r. kolo, Jan. (H.); — 3) razvrt, ausgelassen, muthwillig, Cig.; r. otrok, Senožeče- Erj. (Torb.); — razvrto, kunterbunt, Jan.
1340. rdečehlȃčar, -rja, m. neki spodaj rdeč ptiček, Podgorci ( Dol.).
1341. rdrìč, -íča, m. = rdresen, Dol.
1342. rebríti, -ím, vb. impf. 1) rippen, V.-Cig.; — 2) r. se, beim Gehen auf eine Seite sich neigen, Notr.- Z.; sich krümmen: železnica se rebri, C.; — 3) r. se, sich in die Brust werfen, Dol.; jezno se je rebrila in ustila, LjZv.; peklenščak se je srdito rebril in branil, LjZv.; s to svojo nemščino so se rebrili in šopirili, LjZv.
1343. récən, -cna, adj. ausdrücklich, Dol.- Cig.; — deutlich, verständlich, Št.- Z., Levst. (Zb. sp.); — recno govoriti, verständlich reden, Z.
1344. rę̑d, -ı̑, f. 1) die Reihe, Mur., Jan., Danj.- Mik.; cela red prošenj, Jurč.; redi košatih lip, Glas.; — 2) = vrsta pokošene trave, der Schwaden, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; Za koscem trava v red leti, Npes.- Vod. (Pes.); debela, ravna red za njim je pričala, da je dober kosec, Zv.; — 3) dve redi, zwanzig, tri redi, štiri redi, Gor., Kor.; (štirredi = štirdeset, Meg., Guts., Kor.).
1345. rẹ̑dati, -am, vb. impf. = rajdati, ridati, lenken, C., Dol.
1346. 2. redíti, -ím, vb. impf. 1) reihen, ordnen, Mur., Cig., Jan., C.; — leiten, Hal.- C.; — r. se = vrstiti se: r. se v užitku kakega zemljišča, Dol.; — 2) machen, schaffen, verfertigen, ogr.- C., Mik.; r. stole, moste, ogr.- Valj. (Rad); — tudi: rę́diti, -im, ogr.- Valj. (Rad).
1347. 3. rẹ́diti, -im, vb. impf. dünn, undicht (schütter) machen, verdünnen, Jan., vzhŠt.- C., Dol.- Levst. (M.); lichten, Jan.; r. se, sich lichten: naše vrste se redijo, Nov.
1348. 2. rẹ̑dnik, m. 1) = polza, das Reibscheit, Dol.; — 2) der Nagel im Vordertheil des Wagens, Dict., Hip. (Orb.), Cig.; — prim. rajdnik, ridnik.
1349. 2. rę̑glja, f. die Ratsche, Dol.

   750 850 950 1.050 1.150 1.250 1.350 1.450 1.550 1.650  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani