glina (25)

1. glína, f. der Thon, der Töpferthon; rumena g., der Goldletten, Cig.; rdeča g., der Bolus, Cig.
2. glínast, adj. thönern, Thon-; thonartig, thönicht, Cig. (T.); thonig, (-njast), Mur., Jan.
3. glinàt, -áta, adj. thonhältig, thonig, Cig., Jan., Nov.
4. glínavəc, -vca, m. der Thonstein, Cig. (T.); das Lehmerz, C.
5. kroglína, f. die Rundung, Mur., Jan.
6. oglína, f. der Coaks, Jan. (H.).
7. okrẹglína, f. der Frost, C.
8. okroglína, f. 1) die runde Gestalt, die Rundung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); die Kugelform, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = okolica, die Umgebung, C., ogr.- Raič ( Nkol.); — 3) das Rondel, Cig.; — 4) neka vinska trta, M., C.
9. osmerooglína, f. = osmeroogelnik, Jan. (H.).
10. reglína, f. ein klaffendes Loch, die Kluft, C.
11. uleglína, f. der Bodensatz, Cig., C.
12. fajēnčina, f. neko glinasto blago, die Fayence, Cig., Jan.
13. 2. glìn, m. = glina, Dalm.; druzega ni Bela, kakor znotraj glin, zunaj pa bron, Ravn.- Valj. (Rad).
14. 1. glínja, f., Mur., Cig., Jan., pogl. glina.
15. glínovəc, -vca, m. der Thonstein, Cig., Jan.; — prim. glinavec.
16. gnétən, -tna, adj. knetbar, bildsam, plastisch: gnetna glina, Erj. (Min.).
17. lončárski, adj. Töpfer-; lončarska glina.
18. odvółgniti, -nem, vb. pf. feucht werden, Mur., Cig., Met., Mik., Notr., Dol.; ako glina na zraku odvolgne, zadahne z osobitnim vonjem, Erj. (Min.); seno na travniku po noči od rose odvolgne, Dol., Št.
19. opółzlika, f. neka glina, Rihenberk- Erj. (Torb.).
20. 1. plẹ́na, f. 1) der Bruch, die Scharte, der Schiefer ( z. B. vom Eisen), Cig., Svet. (Rok.); die Straube an eisernen Werkzeugen, Cig. (T.); "kadar se železo ali jeklo v tenkih platničicah ali kožicah lupi, vele, da ima plene", Lašče- Erj. (Torb.); — zvon je imel pleno, zato ni dobro pel, Gor.- Levst. (Rok.); — 2) eine dünne Platte: vapnenec se lomi na plene, Erj. (Min.); kamenje se lomi po plenah, Štrek., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); glinasta p., der Thonschiefer, C.; — die Eisenschlacke, Z.; — 3) die Glasblase, V.-Cig.; — 4) eine Lage Holz, M., Z.; — eine Reihe Schindel, Stroh oder Ziegel am Dache, Z., C., Poh.; streha v dve pleni, iz klanih smrekovih deska, Glas.; — 5) das Schindeldach, Rez.- Baud.; — streha na stebrih brez sten, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
21. ugnẹtáłən, -łna, adj. knetbar, geschmeidig: u. kot mehka glina, Levst. (Zb. sp.).
22. zadəhníti, -dáhnem, vb. pf. 1) ersticken, C.; kar zadahne, naj zadahne, Krelj; globoke vode se boje povodni možje, ker se boje, da bi v njej zadehnili, LjZv.; od dima z., SlN.; — ( trans. z. koga, jemanden ersticken machen, Mur.); — 2) einen Geruch von sich geben: glina zadahne z osobitnim vonjem, ako na njo hukamo, Erj. (Min.); — kruh zadahne, das Brot wird dumpfig, Navr. (Let.), Dol.
23. zlatopẹ̑sək, -ska, adj. goldsandig, Jan.; zlatopeska glina, LjZv.
24. zmẹzgáti, -ȃm, vb. pf. zerquetschen, zertreten: dobro zmezgana glina, gut durchkneteter Thon, Kast.
25. želẹ̑znik, m. 1) der Kürassier, Mur., SlGor.- C.; — 2) der Eisenbruch, das Eisenbergwerk, Cig., Jan.; — 3) die Zecke, V.-Cig.; — 4) der Steinsame (lithospermum), C.; — 5) = železnjak, der Eisenstein: glinasti ž., der Thoneisenstein, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani