glaj (33)

1. glȃj, m. die Glätte ( chem.), Cig. (T.); svinčeni g., die Bleiglätte, C., DZ., Žnid.; srebrni g., die Silberglätte, Cig. (T.); zlati g., die Goldglätte, Cig. (T.).
2. glája, f. 1) die Glätte, die Politur, Zora- C., DZ.; — 2) der Sparren am Dache, Krn- Erj. (Torb.).
3. glájavəc, -vca, m. der Nadelholzäste abschneidet, Zilj.- Jarn. (Rok.).
4. glájenje, n. 1) das Glätten; — 2) das Streicheln.
5. glájštati, -am, vb. impf. pflegen, Blc.-C., Dol., jvzhŠt.; živino g., Dol., jvzhŠt.; — prim. gleštati.
6. glȃjt, m. 1) der Dachbalken, die Pfette, Blc.-C., Z.; hlod, ki nosi lemeze, Z.; — 2) der Raum zwischen dem Dache und dem Dachboden der Scheune: na glajt se deva detelja in boljše seno, Lašče- Levst. (Rok.); glajti, die Emporscheuer, Cig.; — prim. glet.
7. izglájati, -am, vb. impf. ad 1. izgladiti, Cig.
8. izglájenost, f. die Glätte, Cig. (T.).
9. neuglȃjen, adj. ungeebnet, rauh: neuglajen pot, Meg.; — ungeschliffen ( fig.), grob, Cig.
10. neuglȃjenost, f. die Rauhheit, die Grobheit, Cig.
11. oglȃja, f. die Abglättung, C.; die Ausbildung: o. maternega jezika, Slom.
12. oglájati, -am, vb. impf. ad ogladiti; glätten, Z.
13. oglajeníca, f. soviel Flachs, als man auf einmal durch die Hechel zieht, V.-Cig.
14. oglajeváti, -ȗjem, vb. impf. glätten: jezik o., die Sprache ausbilden, Let.
15. oglájštati, -am, vb. pf. besorgen: o. živino, Z.
16. poglájati, -am, vb. impf. ad pogladiti, = gladiti, Cig.
17. preoglȃjenəc, -nca, m. der Feinling, Cig.
18. preuglájati, -am, vb. impf. ad preugladiti, Cig. (T.).
19. uglájati, -am, vb. impf. ad ugladiti.
20. uglȃjenost, f. 1) die Glätte, die Politur, Cig. (T.); — 2) die Verfeinerung, die Feinheit ( z. B. der Sitten, der Sprache, des Stiles), Cig., Cig. (T.), nk.
21. zaglajáč, m. das Glättwerkzeug der Schuster, kajk.- Valj. (Rad).
22. zaglájati, -am, vb. impf. ad zagladiti.
23. gládək, -dka, adj. 1) glatt; g. pot, gladka koža; gladki lasje, schlichte Haare, Erj. (Som.); gladka živina, wohlgenährtes Vieh, M.; glaji kruh = bel kruh, Polj.; gladko vino, milder Wein, C.; beseda mu gladko teče, er spricht fließend; gladka beseda, fließende Sprache, Cig. (T.); — 2) einfach: gladkemu davku podvreči, DZ.; gladko število, runde Zahl, Navr. (Kop. sp.); gladko za pet goldinarjev, BlKr.- M.; — schuldenfrei: gladko zemljišče komu dati, Dol.; — 3) gladko, platterdings, ganz und gar: gladko prepovedati, Cig.; gladko brez nobene koristi, Levst. (Nauk); gladko vse, durchaus alles, C.; vse gladko snesti, Jsvkr.
24. 2. gled, m. dolga gredica pod sodom, Blc.-C., Vrtov.- C.; gledi, die Lagerbäume für Weinfässer, Z.; — prim. glet, glajt.
25. glę́štati, -am, vb. impf. 1) warten, pflegen, C., M.; živino g, Kr.- Erj. (Torb.); g. se, sich wohl sein lassen, Jan.; prim. glajštati; — 2) vermögen, haben, Mur., Jan.; ne gleštam krajcarja, Št.; pri tej hiši dober kruh gleštajo, Gor.
26. glèt, glę́ta, m. der Balken: križce ležeči glet, der Querbalken, Guts.; — prim. glajt, 2. glet.
27. lágot, f. die Bequemlichkeit, die Gemächlichkeit, Jan., C.; z lagotjo, Cig.; z lagotjo smo delali, Vrsno, Lašče- Erj. (Torb.); stara, dobro uglajena steza lagoti, Zv.
28. podstrẹ̑šina, f. 1) der Raum unter dem Dache, der Dachboden, Jan., Gor.; — 2) die Mauerbank (bruno na vrhu zida, da se na nje naslonijo "glajti"), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
29. pọ̑lje in polję̑, n. das Feld: rodovitno p.; žitno p., das Getreidefeld; — die Ebene, Cig.; Stoji stoji ravno polje, Po polju steza uglajena, Npes.- jvzhŠt.; — das Feld in der Heraldik, Cig. (T.); — das Gebiet (der Wissenschaft, der Kunst u. dgl.), Jan., nk.
30. svȃtevca, f. die Kranzjungfer, C.; tudi: poglajena s., C.; zavita s., die Frau des ersten starejšina, C.; (iz: "svatervca", C.).
31. ugláditi, -glȃdim, vb. pf. 1) glatt machen; bahnen: u. pot; Tam stoji ravno polje, Na polju stezica vglajena, Kdo jo je vgladil tako? Npes.-K.; — polieren: Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) verfeinern: u. jezik, vedenje, Cig., Jan., nk.
32. uję́ti, ujámem, vb. pf. 1) fangen, abfangen, gefangen nehmen; ujeti vojaki; erwischen; u. bolezen; — auffangen: u. kaj v roko; u. koga za roko, jemanden bei der Hand erhaschen; u. besedo; u. solnčni žarek na uglajeno ploščo, Žnid.; — dež nas je ujel na potu, der Regen hat uns unterwegs überrascht; — u. se, sich fangen; zver, ptica se je ujela v past, v kletko: u. se za kako reč ( n. pr. padaje), im Fallen etwas ergreifen, erfassen; u. se, sich gegenseitig erfassen, sich verranken, Cig.; — oko se z očesom ujame, oči se ujamejo, pogleda se ujameta, die Blicke begegnen sich; — 2) u. se, sich fügen, zutreffen: Bog je dal, da se je vse tako ujelo, Ravn.; in kako lepo se je prorokovo prorokovanje o glasu v puščavi ujelo! Ravn.; glej, kako so se ujele moje besede: kakor sem govoril in pričakoval, tako se je zgodilo, Notr.; — 3) u. oblačilo, če je predolgo ali preohlapno, einziehen, schmälern oder kürzen, V.-Cig., Notr.
33. zagláditi, -glȃdim, vb. pf. durch Glätten eine Unebenheit wieder unkenntlich machen, glatt streichen; jamice na gredi zagladiti; ( pren.) stare navade zaglajeni sled, Navr. (Let.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani