farizej (10)

1. farizēj, m. der Pharisäer.
2. farizējəc, -jca, m. = farizej.
3. farizējski, adj. pharisäisch.
4. farizējstvọ, n. das Pharisäerthum, der Pharisäismus.
5. 1. nò, conj. 1) aber, Levst. (Sl. Spr.), nk.; no farizej neče grešnik biti, Krelj; jaz sem hotel, no ti ne, C.; — 2) nam.: ino, C., Št.
6. 1. plȃt, plȃta, platȗ, m. = plat f., 1) das durch Zerspalten entstandene Stück Holz, V.-Cig., vzhŠt.- C.; — 2) die Seite: na dva "plati", od obeju "platu" oster meč, Trub.- Mik.; vsako reč zna na oba "plati" obrniti, Jap. (Prid.); duri, ki se na dva plata odpirajo, Dict.; od farizejcev platu, Dalm.; od onega platu, Polj.; on plat vode, C.; na nobeden p. nič reči, nicht ja, nicht nein sagen; — za platom, seitwärts, s platom iti, an der Anhöhe (Kante) hin gehen, Hal.- C.
7. poglȃvica, m. das Oberhaupt, der Häuptling, Krelj, Bes.; — farizejski, farski p., Krelj; — hs.
8. prę̑mža, f. die Klemme, C.; farizeji v premži sami ne vejo, kaj bi rekli, Ravn.; — prim. nem. "Bremse".
9. slabovǫ́ljən, -ljna, adj. = slabe volje, schlecht gelaunt; — böswillig, Zora; slabovoljni farizeji, Cv.
10. šégica, f. dem. šega: ošabni farizej celo Bogu se podpre in mu šegice, ki jih je trdil, šteje, Ravn.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani