etil (77)

1. cvẹtílọ, n. = cvetlica, C.
2. dlẹtílọ, n. die Stemmaschine, Cig. (T.).
3. gnetı̑łnik, m. das Knetscheit, Cig.
4. gnetílọ, n. 1) = gnetalo, Jan.; — 2) die Presse, C.
5. metìlj, -tílja, m. 1) = metulj, Jan., Danj.- Mik., Kor.- Jarn. (Rok.), Rož.- Kres; — 2) der Hirnblasenwurm der Schafe, der Egelwurm, Cig.
6. metíljav, -áva, adj. drehkrank, Jan.
7. metíljavica, f. die Drehkrankheit der Schafe, Jan.
8. metı̑ljək, -ljka, m. dem. metilj, der Schmetterling, Gor.
9. metı̑łnica, f. der Rührkübel, Mur., Jan., Vrt., SlGor.
10. metílọ, n. 1) der Rührstößel, Mur., Jan.; — 2) das Einstreumehl des Schweinefutters, Poh., vzhŠt.- C.
11. nẹtíłən, -łna, adj. Zünd-, Cig. (T.); netı̑łne vrvce, netilni listki, Zündschnüre, Zündblättchen, DZ.
12. nẹtílja, f. die Heizerin, Jan.
13. nẹtı̑łnica, f. die Zündmaschine, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
14. nẹtíłnost, f. die Zündkraft, Cig.
15. nẹtílọ, n. 1) das Zündmittel, der Zünder, Habd., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); n. na drgnjenje, na potezanje, der Reib-, der Streichzünder, DZ.; — 2) das Heizmaterial: nabirat hodijo potrebnega netila, Navr. (Let.).
16. opletílọ, n. = opletalo, Jan.
17. pletíłən, -łna, adj. Flecht-, Strick-, Jan. (H.).
18. pletílja, f. 1) die Flechterin, Jan.; — 2) die Strickerin, Cig., Jan.; — hs.
19. pletı̑łnica, f. 1) die Strickmaschine, DZ.; — 2) das Strickkörbchen, Jan.
20. pletílọ, n. 1) die Flechtarbeit, Z.; — 2) die Strickarbeit, die Strickerei, Jan.
21. podnẹtílọ, n. die Aneiferung, DZ.
22. podsvẹtı̑łnik, m. die Laternenstütze, DZ.
23. pometílọ, n. der Ofenwisch, vzhŠt.- Glas.
24. posvetíłən, -łna, adj. Canonisations-, Cig.
25. posvetilíšče, n. 1) das Opfer, Dict., Krelj; — 2) das Kirchweihfest, BlKr.
26. 1. posvẹtílọ, n. die Lampe, Kremp.- C.
27. 2. posvetílọ, n. 1) das Heiligungsmittel, das Sacramentale, Cig., Jan.; — 2) die Weihe, Jan.; — 3) die Widmung, die Dedication, Jan., Cig. (T.).
28. prẹtíłən, -łna, adj. drohend, Droh-, Jan., nk.
29. prẹtílọ, n. die Drohung, Vrt.
30. smetílj, m. = oteklina, prisad, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. smetljaj.
31. smetı̑łnica, f. die Kehrschaufel, die Mistschaufel, Jan., Nov.- C.; — der Kehrichtkasten, der Kehrichtkorb, Cig., Jurč.
32. svẹtíłce, n. dem. svetilo; das Laternchen, Cig.
33. svẹtíłən, -łna, adj. leuchtend, M.; svẹtı̑łna leščerba, Trub.
34. svẹtı̑ljka, f. 1) die Laterne, Cig. (T.), DZ.; — die Lampe, C., Vrt., SlN.; ( hs.); — 2) die Feuerscheide (pyrosoma), Erj. (Ž.).
35. svẹtı̑łna, f. = svetilnica (Laterne), Jan.
36. svẹtı̑łnica, f. die Leuchte, Cig., Jan., C.; die Laterne, Cig., Jan., C., nk.; ročna s., die Handlaterne, Cig.; stavna s., die Positionslaterne, s. varnica, die Sicherheitslaterne, DZ.; — die Lampe, Jan., nk.
37. svẹtı̑łničar, -rja, m. der Laternenmacher, Cig.; — der Lampenfabrikant, nk.
38. svẹtı̑łnik, m. 1) der Leuchter, Meg.; — 2) der Luster, Jan.; — 3) der Leuchtthurm, Cig., Jan.; = morski s., die Seeleuchte, C., DZ.
39. svẹtíłnost, f. die Leuchtkraft, Cig. (T.).
40. 1. svẹtílọ, n. 1) die Leuchte, Cig., Jan., Zora, nk.; pristansko s., die Hafenleuchte, Cig.; — die Laterne, Cig. (T.); ( stsl.); — die Lampe, C., Jap. (Sv. p.); bila je duša modri devici podobna, ki je svetilu za obilo olja skrbela, Slom.; — 2) die Beleuchtung, C., DZ.; s. napravljati, die Lampen, Lichter herrichten, C.; — 3) das Leuchtmaterial ( chem.), Cig. (T.); krožno s., die Photosphäre, Cig. (T.).
41. 2. svetílọ, n. das Sacramentale, Jan., C.
42. svẹtilonǫ̑səc, -sca, m. der Laternenträger, Jan.
43. báti se, bojím se, vb. impf. Furcht haben, fürchten; b. se koga, česa, jemanden, etwas fürchten; bojim se, da bo jutri deževalo, bojim se, da bi jutri ne deževalo, ich fürchte, dass es morgen regne; bojim se, da se mu bo, da se mu ne bi kaj pripetilo, ich fürchte, dass ihm etwas zustoße; jaz se ne bojim, da bi tebe utrudil ali tebi nadležen bil, Jap.; Bedenken tragen, fürchten; Z roko migni, ak' bojiš se govorit', Preš.; on se boji tudi najmanjšega človeka razžaliti, Ravn.; b. se za koga, um Jemanden fürchten, besorgt sein; sich scheuen, Scheu haben, bati se dela, arbeitsscheu sein.
44. bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bı̑ł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.- M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.- Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.- Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. ( prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
45. brljàv, -áva, adj. schlecht sehend, blödsichtig; brleča svetiljka je bila brljavi predici čisto brez potrebe, Jurč.
46. čaróbən, -bna, adj. Zauber-: čarobna svetilnica, die Zauberlaterne, Žnid.; čarobni vrč, der Zauberkrug, Cig. (T.); — magisch, Cig. (T.); — zauberisch, bezaubernd: čarobna krasota, nk.
47. dẹ́ti, * I. -dẹ̑m, vb. pf. 1) stellen, legen: kam si del? nimam kam deti, to je bilo sem deveno, Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. impf. thun: dobro mi je delo, das that mir wohl, Cig.; to mi je težko delo, Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 3) sagen, Notr.- Levst. (Zb. sp.); del bi = rekel bi, Jurč.; prim. dejati; — II. denem, vb. pf. legen, stellen, thun, Cig., Jan., Mik., Dol.; v žep deti, in den Sack stecken, Cig.; mater so v zemljo deli, C.; pod ključ d., einsperren, Cig.; ob službo d., cassieren, Cig.; kam se hočem deti? wohin soll ich mich wenden? Pohl. (Km.); kam se deti? wohin sich wenden? Vrt.; d. se v jok, zu weinen anfangen, Koborid- Erj. (Torb.); — po zlu d., zu grunde richten, Habd., Mik.; v nič d., herabwürdigen, Jan.; na laž d., der Lüge beschuldigen, Z.
48. gǫ́ba, * f. 1) der Schwamm: a) morska g., der gemeine Badeschwamm (spongia officinalis), Erj. (Ž.); goba se je napila, der Schwamm sog sich an, Cig.; — b) drevesna goba, der Baumschwamm: netilna, kresilna g., der Feuerschwamm, der Zunder-Löcherpilz (polyporus fomentarius), Tuš. (R.); suh kakor goba, Jurč.; — c) der Pilz; gobe brati po gozdih; strupena goba, der Giftschwamm, der Giftpilz; — mlečna g., der Brätling, der Rehling (boletus lactifluus), Cig.; — pasja g., eine Art schädlicher Schwamm, (am Anschnitt sogleich bläulich), = steklača, C.; jelenova g., der Keulenpilz, der Ziegenbart (clavaria botrytis), Tuš. (B.); — 2) neko jabolko (pozno in pusto), Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.); — 3) der Gliedschwamm (otok na sklepih), V.-Cig.; mesna g., das Fleischgewächs, der Polyp, Cig., Kr.; — gobe, der Aussatz, Mur., Cig., Jan., ogr.- C.; — gobe, neka kožna bolezen svinjska, Kras- Erj. (Torb.).
49. izpodnẹ̑tək, -tka, m. = netilo, C.
50. klı̑nčək, -čka, m. dem. klinec; 1) das Pflöckchen, das Holznägelchen, ein kleiner Bolzen; — klinčki, Zündhölzchen; = netilni klinčki, Jan.; = užigalni klinčki, Cig.; — der Rechenstift, Jan.; — 2) die Nelke (dianthus), Mur., Cig., Jan.; — klinčki, Gewürznelken, Mur., Št.
51. 2. lȃmpa, f. = svetilnica, die Lampe; — iz nem.
52. lopáča, f. svetilnica, v kateri gori mast, kajk.- Valj. (Rad).
53. meteljáti, -ȃm, vb. impf. sich drehen: oproščeni prasec pa dirja meteljaje in prekopicujoč se navzdol, LjZv.; = m. se: koza se je meteljala pri žlebu, Glas.; — nam. metiljati? prim. metljati in metilj 2).
54. mršenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) summen, rauschen, tosen (o mnozih nejasno, nerazločno govorečih ljudeh), C.; — 2) wimmeln, C.; — nam. mrščeneti?, prim. hs. mrštati, -im, knurren.
55. mršẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach regnen, Cig.; — 2) mrší = droban sneg pada, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. mrščeti? prim. mrščati.
56. nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.- Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
57. nẹmškúta, f. die Deutsche, Cig., Dol., vzhŠt.; Lepa Rezika nemškuta, Preš.; lepi nemškuti, devici Zefi se je pripetilo nekaj tacega, Navr. (Let.).
58. 2. nò, interj. 1) izraža izpodbujanje; wohlan, C.; no, brat! wohlan, Bruder! Krelj; no, govori! note, govorite! nota, govorita! note, note! Št., Gor., Tolm.; — prim. nu; — 2) za imperativom: doch; pusti me no! pojdi no! čakaj no! — 3) na! no! temu sem posvetil! — no! tega so pošteno nabili!
59. omloháviti, -ȃvim, vb. pf. erschlaffen, Erj. (Som.); ( nam. omlahaveti? prim. mlahav, omlahniti).
60. otániti, -nem, vb. pf. retten, befreien: o. ovco, ki je med trnje zašla, Notr.; — prim. oteti?
61. poprẹtíti, -ím, vb. pf. eine Drohung aussprechen; popretil je vetrom in morju, Trub., Dalm.; z nesrečo p., ein Unglück androhen, Dalm.; tudi: p. se, ogr.- M.
62. 1. posvẹ́titi, -im, vb. pf. 1) ein wenig leuchten; mesec je za trenotje posvetil izza oblakov; — hinleuchten; posveti mi, da najdem, kar mi je na tla padlo; p. komu, jemandem heimleuchten, ihn derb abfertigen; le čakaj, jaz ti bom že posvetil! — p. v kako stvar, eine Angelegenheit beleuchten, SlN.; — 2) p. se, ein wenig glänzen, auf eine kurze Zeit erglänzen, Cig.; — aufleuchten, Jan. (H.).
63. preletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchfliegen; koliko ptica v 12 urah preleti? — überfliegen; — durcheilen, durchrennen; mesto p., Cig.; — z očmi p., mit den Augen durchirren, durchfliegen, Cig.; — durchfahren, durchdringen; mraz, groza preleti človeka; (preleteč glas, eine durchdringende Stimme, Mik., Vrt., Lašče- Levst. [Rok.]); — 2) eine gewisse Zeit hindurch fliegen oder eilen, Cig.; — 3) hinüberfliegen; — 4) vorüberfliegen, Mur.; — vorübergehen: hudo vreme je preletelo, C., jvzhŠt.; — 5) im Fliegen zuvorkommen, C.; — ( pren.) p. koga, jemandem zuvorkommen, C.; beseda včasi pamet preleti, Z.; — p. se v računu, sich verrechnen, Cig.; — 6) brüchig werden: jeklo preleti, t. j. pokne ali postane plenivo, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
64. presvẹ́titi, -im, vb. pf. 1) durchleuchten, Cig.; vse kote je presvetil, er leuchtete in alle Winkel, Gor.; — durchstrahlen, Cig.; presvetljena podoba, ein transparentes Bild, Cv.; — erleuchten, aufklären, C.; pamet p., ogr.- Let.; — 2) zu leuchten anfangen: ko mesec presveti, nach dem Neumonde, Jan.
65. prẹtíti, -ím, vb. impf. drohen; p. komu s čim, Cig.; p. z globo, eine Geldstrafe androhen, Levst. (Nauk); pretil mu je, da ga bo ubil; ogenj preti poslopju, Levst. (Nauk).
66. prikrę́titi, -im, vb. pf. ungeschickt oder mühsam herankommen, Bes., Gor.; pijanec domov prikreti, ZgD.; komaj sem semkaj prikretil, Svet. (Rok.).
67. prikríti, -krı̑jem, vb. pf. ein wenig verdecken; luči so se svetile tu in tam iz oken, ako niso bila prikrita očem s sadnim drevjem, Jurč.; jame p., die Gräben blenden, Cig.; divjačino z vejami p., Cig.; s šemo p., vermummen, Cig.; — povedati komu kaj prikrito ali odkrito, LjZv.; — verbergen: skrivala ga je tri mesce: ni ga mogla dalje p., Ravn.; — verhehlen, verheimlichen, vertuschen; p. komu kaj.
68. pripetíti se, -ím se, vb. pf. 1) zufällig kommen: p. se kam, C.; — 2) sich ereignen, zustoßen, geschehen; često se pripeti, da —; nesreča se mu je pripetila.
69. prisvẹ́titi, -im, vb. pf. leuchtend herbeikommen: z lučjo p. v temno sobo; scheinend hervorkommen, mesec je prisvetil; mit den Strahlen erreichen: p. do česa; — p. komu eno, jemandem einen Schlag versetzen, C.
70. raznẹ́titi, -im, vb. pf. gehörig durchheizen o. einheizen; — r. se, durch das Heizen recht heiß werden; — r. se, ( fig.) in Hitze gerathen; lebhaft werden: pri vinu se je raznetil govor, Erj. (Izb. sp.).
71. razsvẹ́titi, -im, vb. pf. beleuchten; razsvečena prostorišča, DZ.; r. se, erglänzen: njegovo obličje se je razsvetilo kakor solnce, Jsvkr.; — erleuchten ( fig.); Bog ga razsveti! razsvečen od sv. Duha, Rog.
72. raztrúpati, -am, vb. pf. zerschlagen, zerbrechen, Habd., Dict., C.; r. kaj kakor lončeno posodo, Dalm.; pečevje r., Dalm.; r. svetilnico, LjZv.; raztrupan ropotec, LjZv.
73. rokǫ̑vnik, m. 1) der Muff, Vrt.; — 2) = rokovnjač, C., M., Zora, DSv. (III. 52.); o rokovnikih se pravi, da so otrokom roke odsekovali, ki so jim potem v temi svetile kakor luči; od tega morda imajo ime; prim. Levst. (Zb. sp. III. 302.); tudi rokovník, Jurč.
74. upetíti se, -ím se, vb. pf. sich treffen, sich fügen: lepo se je upetilo, Svet. (Rok.).
75. 1. zakrę́titi, -im, vb. pf. fehllenken: kam sem pa zakretil (= zavozil)? Gor.- DSv.
76. zanẹ́titi, -im, vb. pf. 1) Feuer anmachen, einheizen; ogenj z.; v peči z.; — 2) z. kruh, das Brot im Backofen sich braun färben lassen, vzhŠt.- C.; kruh se je zanetil, (ist braun geworden), vzhŠt.
77. zasvẹ́titi, -im, vb. pf. 1) zu leuchten anfangen; zasvetila je zvezda na nebu, Cig.; zora je zasvetila, Ščav.- Pjk. (Črt.); — 2) z. se, zu glänzen anfangen; lice se mu je zasvetilo od veselja; — erglänzen, aufglänzen, aufblitzen; nekaj se je zasvetilo v daljavi; — zdaj se mu je še le zasvetilo, jetzt gieng ihm erst ein Licht auf, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani