enako (76)

1. enakobárvən, -vna, adj. von gleicher Farbe, nk.
2. enakocẹ̀n, -cẹ́na, adj. von gleichem Werte (al pari), Cig. (T.).
3. enakocẹ́nost, f. die Gleichwertigkeit, die Parität, Jan., Cig. (T.).
4. enakǫ̑ča, f. = enakost, C.
5. enakočútən, -tna, adj. gleichfühlend, Cig.
6. enakodẹ́łən, -łna, adj. gleichtheilig, Jan.; isomer ( chem.), Cig. (T.).
7. enakodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, Cig., Jan., M.
8. enakodȗšje, n. der Gleichmuth, Cig., Jan.
9. enakodúšnost, f. der Gleichmuth, Mur., Cig., Jan.
10. enakoelēktričən, -čna, adj. gleichnamig elektrisch, Cig. (T.).
11. enakoglásən, -sna, adj. gleichklängig, gleichstimmig, Cig., Jan.
12. enakoglȃsje, n. der Gleichklang, der Gleichlaut, Cig., Jan.; die Paronomasie, Cig. (T.).
13. enakokǫ́tən, -tna, adj. gleichwinkelig, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.).
14. enakokràk, -kráka, adj. gleichschenkelig, gleicharmig, Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
15. enakokrı̑łəc, -łca, m. enakokrilci, Gleichflügler, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
16. enakolẹ̑tnica, f. (črta) e., die Isothere, Cig. (T.).
17. enakolíčən, -čna, adj. analog, C.
18. enakomę́rən, -rna, adj. gleichmäßig, Mur., Cig., Jan., nk.
19. enakomę̑rje, n. das Ebenmaß, das Gleichmaß, Cig. (T.), C.
20. enakomę̑rnež, m. der Gleichmäßige: to je e., srca pa nima nič, Ljub.
21. enakomę́rnost, f. die Gleichmäßigkeit, Mur., Cig., Jan.
22. enakomísəłn, -səłna, adj. gleichgesinnt, Jan.
23. enakomísəłnost, f. die Gleichgesinntheit, Jan., Cig. (T.).
24. enakomı̑šljenik, m. = enomiselnik, nk.
25. enakomǫ́čən, -čna, adj. = istomočen, isodynamisch, Cig. (T.).
26. enakonǫ́čən, -čna, adj. Aequinoctial-, Cig., Jan.
27. enakonǫ̑čje, n. das Aequinoctium, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
28. enakoǫ́gəłn, -gəłna, adj. gleicheckig, Cig. (T.).
29. enakopìs, -písa, m. das Pare, C., DZ.
30. enakoprávən, -vna, adj. gleichberechtigt, Cig., Jan., nk.
31. enakoprávnost, f. die Gleichberechtigung, Cig., Jan., nk.
32. enakorámən, -mna, adj. gleicharmig, Cig. (T.).
33. enakoramę̑n, adj. gleicharmig: enakoramena vaga, gleicharmige Wage, DZ.
34. enakorameníca, f. enakoramena vaga, DZ.
35. enakoròb, -rǫ́ba, adj. gleichkantig, Cig. (T.), C.
36. enakorǫ́dən, -dna, adj. ebenbürtig, Jan.
37. enakorǫ̑dnik, m. der Ebenbürtige, Cig.
38. enakorǫ́dnost, f. die Ebenbürtigkeit, Cig., Jan.
39. enakosı̑lje, n. das Gleichgewicht der Kräfte, Cig. (T.).
40. enakoslǫ́vən, -vna, adj. gleichlautend, DZ.
41. enákost, f. die Gleichheit; moje enakosti, meinesgleichen, C.
42. enakostràn, -strána, adj. gleichseitig, Cig., Jan., Cig. (T.).
43. enakostraníčən, -čna, adj. gleichseitig, Cel. (Geom.).
44. enakostròk, -strǫ́ka, adj. das gleiche Fach betreffend, SlN.
45. enákošən, -šna, adj., Cig., Jan., C., nk., pogl. enakovšen, enakšen.
46. enakotę́žən, -žna, adj. gleichgewichtig, Jan.; — enakotežna lega, die Gleichgewichtslage, Cig. (T.).
47. enakotę̑žje, n. das Gleichgewicht, Cig., Jan., Cig. (T.).
48. enakotláčən, -čna, adj. isobarometrisch, Cig. (T.); — prim. tlak.
49. enakoveljávən, -vna, adj. von gleicher Geltung, nk.
50. enakovŕsten, -stna, adj. von gleicher Gattung, Classe, Z., nk.
51. enákovšən, -šna, adj. = enakšen, ( prav. nam. enakošen; "enakušen", Rec., Jsvkr.).
52. enakozvǫ̑čje, n. der Gleichklang, Cig. (T.).
53. neenakomę́rən, -rna, adj. ungleichmäßig, Cig., nk.
54. neenakomę́rnost, f. die Ungleichmäßigkeit, nk.
55. neenákost, f. die Ungleichheit.
56. blȃgọr, 1) interj. wohl! Heil! blagor vam! blagor si vam, Kr.; blagor si ga tistemu, LjZv.; blagor je tem očem, katere vidijo, kar mi vidimo, Dalm., (enako tudi Dict., Kast.); — 2) blagor m., blagore deliti komu, jemanden glücklich preisen, Cig., Dol.- Levst. (Sl. Spr.); (napačno: blagor, das Wohl, Mur., Cig., Jan.; prim. Levst. (Sl. Spr. 140.)); — prim. stsl. blagože.
57. enák, adj. von einerlei Beschaffenheit, einerlei, gleich; svet je bil vselej enak, Kast.; ni mu enacega, keiner gleicht ihm, ist ihm zu vergleichen, Cig.; enako, auf gleiche Weise.
58. enomę́rən, -rna, adj. = enakomeren, M., Z.
59. glı̑h, I. adj. indecl., pogl. enak, raven; — II. adv. pogl. enako, ravno, prav: g. tako; — iz nem.; prim. stvn. gilīh, Mik. (Et.).
60. glı̑ha, f. = enakost; ni mu glihe, seinesgleichen gibt es nicht; moje glihe, meinesgleichen; — pri eni glihi, = primeroma, beiläufig; ( prim. bav. bei einem gleichen), Levst. (Rok.).
61. govǫ́rnica, f. 1) die Rednerin, Cig., Jan.; — 2) = die Rednerbühne, V.-Cig.; pošiljal je enakomisleče na govornico, Zv.; — 3) = govorilnica 1), C.; tudi: govorníca.
62. iz, * I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.- Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova ( Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva ( Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.- Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.- Cig.; iz nenada ( nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.- C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.- C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.- C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s ( z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).
63. izomorfı̑ja, f. enakost kristalnih oblik pri raznih tvarinah, istolikost, die Isomorphie, Cig. (T.).
64. odmę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) wegnehmen und abmessen: zumessen; o. komu žita, sukna, Cig.; z enako mero o. komu = jemanden mit gleicher Münze bezahlen, Cig.; o. hlače komu, jemandem eine Hose anmessen, jvzhŠt.; — o. komu kazen, jemandem die Strafe bemessen, Cig.; — bestimmen, Cig.; trpi, kar ti je Bog odmeril, Z.; — 2) o. koga, jemanden an Maß (Größe) übertreffen, Z., Gor.
65. 3. pȃrta, f. parto tresti, neka igra (položijo desko na travo, v klobuk pa vsak enako število soldov, katere tresejo in iztresejo na desko), LjZv., Dol.
66. pomı̑k, * m. 1) der Ruck, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.); — das Weiterrücken: p. enakonočij, die Präcession ( astr.), Cig. (T.); — 2) der Streit, der Kampf, Vod. (Izb. sp.).
67. povŕniti, -nem, vb. pf. 1) zurückerstatten, zurückgeben; p. komu lastnino; abkehren; vse je povrnil, kar sem mu posodil; ersetzen, vergüten; troške, škodo p.; vergelten; Bog ti povrni, kar si mi dobrega storil! — 2) = izpreobrniti, bekehren, C.; — 3) p. se, wiederkommen, zurückkehren; p. se v stan enakotežja, einspielen (von der Wage), Cig. (T.); pusti me, da se mi sapa povrne, lass mich erst verschnaufen, Cig.; — p. se, sich bekehren, ogr.- Valj. (Rad).
68. preíti, preídem, ali: préjti, préjdem, vb. pf. 1) durchgehen, durchwandeln, durchwandern; veliko dežel p.; kako pot p., einen Weg zurücklegen, Cig.; človek v enem dnevu veliko prejde, jvzhŠt.; Nocoj bode prešel tri črne gore, Npes.- Mik.; prešla sva vrtec, Zora; — anwandeln, ergreifen, Jan. (H.); otožnost me preide, Z.; — 2) hinüber gehen; p. na ono stran, Cig.; ne morem p. črez blato, Cig., jvzhŠt.; kadar so bili že vsi prešli, so jih rekli s šibami tepsti, Kast.; — p. komu v roke, in jemandes Hände übergehen, DZ.; bolezen preide na koga (versetzt sich), Cig., (vererbt sich), Jan.; — 3) die Form ändern, übergehen: v hribce p., sich hügeln, Cig.; p. v kaj, sich in etwas auflösen, Cig.; — 4) vorübergehen; ni več videti vojakov, so že prešli, jvzhŠt.; — fortgehen, verschwinden; nekam je prešel, da nihče ne ve, kam = er ist verschollen, Cig., jvzhŠt.; prejde tako, kakor je prišel, Navr. (Let.); moje reči so mi nekam prešle, meine Sachen sind mir abhanden gekommen; — verloren gehen, zugrunde gehen, ogr.- C.; vergehen; dan za dnevom prejde; leto je prešlo, ein Jahr ist vorüber; čas mi je prešel, da sam nisem vedel, kako; (čas življenja) preide, kakor senca, Škrinj.- Valj. (Rad); veličanstvo hudobnih prejde enako jutranjemu oblaku, Ravn.- Valj. (Rad); to samo od sebe preide, kakor je prišlo, das heilt von selbst, Cig., jvzhŠt.; — še prejde, es lässt sich noch halten, Cig.; es geht noch an, jvzhŠt.; — 5) im Gehen zuvorkommen, Cig., C.; p. koga: prešel ga je, er ließ ihn hinter sich, Cig.; tebe lahko prejdem, jvzhŠt.
69. preklı̑canəc, -nca, m. 1) der Verwiesene, der Geächtete, C.; ločen preklicancu enako je od vse človeške druščine, Ravn.; — 2) der Verrufene, der Berüchtigte, Mur.
70. ravnoprávən, -vna, adj. = enakopraven, gleichberechtigt, C., nk.
71. ravnoprávnost, f. = enakopravnost, die Gleichberechtigung, nk.
72. ravnotę̑žje, n. = enakotežje, das Gleichgewicht, Cig., Jan., C., nk.
73. solẹ̑tka, f. = enakoletnica, die Isothere, h. t.- Cig. (T.).
74. təkmáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) wetteifern: t. se s kom, C.; (= tekmati, Mur.- Cig., Jan.); an Güte gleichen oder nahekommen: ta dva soda se tekmata, rekše, vino iz teh dveh sodov je malo ne enako dobro, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) passen: t. se k čemu, C.; suknja se ti lepo tekma, C.
75. unifōrma, f. enakolična obleka (vojaška, uradniška), die Uniform.
76. 2. zapəkáti, -ȃm, vb. pf. zapekan moj cilj! zapekano! tako govori pri igri tisti, ki se oddali kam od svojega mesta, pa se s tem zavaruje, da to nima potem nobenih nasledkov za-nj, Ljub.; (menda nam. zapikán, Levst. [Rok.]; prim. "zapik" in srb. "pik!" ki se nekako enako rabi pri neki otročji igri); — z. kaj, etwas vermachen, verstopfen, verwahren, Dol.; ( nav. zapkati).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani