edini (37)

1. edı̑nica, f. 1) die Einzige, C.; die einzige Tochter, C.; Vida jima je bila edinica, Jurč.; prim. hs. jedinica; — 2) = edinka 3), Cig.
2. ediníłən, -łna, adj. einigend, C., SlN.
3. ediníšče, n. der Einigungspunkt, der Concurrenzpunkt ( math.), h. t.- Cig. (T.).
4. edinı̑t, adj. vereinzelt ( math.), Cig. (T.); — singulär, edinita sodba = sodba o poednini, Cig. (T.).
5. edíniti, -ı̑nim, vb. impf. einig machen, einigen, vereinigen, Cig., Jan., nk.; duše se bodo edinile s telesi, Guts. (Res.).
6. izdedíniti, -ı̑nim, vb. pf. enterben, Cig., Jan.; pogl. razdediniti.
7. ledínica, f. 1) dem. ledina; kleiner Anger; l. pred hišo; — 2) lediníca, die Rasenerde, C.
8. oedíniti, -ı̑nim, vb. pf. vereinzeln, (ojediniti) h. t.- Cig. (T.).
9. ojedíniti, -ı̑nim, vb. pf., h. t.- Cig. (T.); pogl. oediniti.
10. poedínice, adv. einzeln, C.; (poedince, Jan. [H.]).
11. poedíniti, -ı̑nim, vb. pf. vereinigen, einen, Cig., Zora, ZgD.
12. priedíniti, -ı̑nim, vb. pf. einverleiben, Cig. (T.), DZ.; — stsl.
13. razdẹdíniti, -ı̑nim, vb. pf. enterben, Cig.
14. razedíniti, -ı̑nim, vb. pf. entzweien, in Zwiespalt bringen, Cig., C.; — rus.
15. uedíniti, -ı̑nim, vb. pf. vereinigen, Mur., Cig. (T.), nk.; unificieren, Cig. (T.).
16. ujedíniti, -ı̑nim, vb. pf., pogl. uediniti.
17. zediníšče, n. der Vereinigungspunkt, Cig. (T.).
18. zedíniti, -ı̑nim, vb. pf. zu einem Einzigen machen, vereinen, Cig., Jan., nk.; v eno piknjo z., concentrieren, Cig. (T.); vereinigen; vse vojake v eno vojsko z., Cig.; — einig machen, einigen, Cig., Jan., nk.; z. se, sich einigen, Cig., Jan., nk.
19. zjedíniti, -ı̑nim, vb. pf. = zediniti, vereinigen, Mur., nk.
20. besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.- Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.
21. dẹ̑dič, m. 1) der Erbe; oporočni d., der Testamentserbe, nujni d., der Notherbe, Cig., ("dedič [dedov pravnuk ali vnuk], kaže, da se je iz početka imenoval samo on, kdor ostaje doma na dedini [Stammhaus], der Majoratsherr", Levst. (Nauk, 169.)); — 2) — dedec 6), Rez.- C.
22. dẹ́dina, f. 1) der Erbbesitz, das Stammhaus, Cig., Jan., C., Dol.; na dedini ostati, Levst. (Nauk); — die Erbschaft, Meg., Dict., Cig., Jan., M., Dalm. (Reg.); Ni umrla teta moja, Da bi, dohtar, mi opravljal Po nji dedino bogato, Preš.
23. edín, adj. 1) einzig; edini sin, der einzige Sohn; edina tolažba, der einzige Trost; edino, einzig, ausschließlich; — vsak edin, jeder einzelne, C.; — 2) edino število = edinstvo (die Einzahl), Cig.; — 3) verlassen, elend, armselig, Dict., C., Mik.; edino živeti, Z.; jaz sem edin (jedin) in reven, Dalm.; — 4) einig, Cig., Jan., nk.
24. gȗglati, -am, vb. impf. = šeškati, prežati pri kaki pojedini, Cig., Blc.-C.; (gugljati) Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. nem. (vorarlberško): gügla = gucken, C.
25. kalorı̑ja, f. toplotna edinica, die Calorie ( phys.), Jan. (H.).
26. ledína, f. unbebautes, brachliegendes Ackerland; ledino orati; v ledino pustiti, öde lassen, nicht bearbeiten; — ein mit Gras bewachsener Platz, der keine Wiese ist, der Anger; na ledini pred hišo se otroci igrajo.
27. mẹníca, f. 1) der Wechsel, Cig., Jan., nk.; m. edinica, der Sola-Wechsel, DZ.; m. izdana na koga, gezogener, trassierter Wechsel, die Tratte, Cig., Jan.; = potegnjena m., Cig., Jan.; oddnevna m., der Datowechsel, Cig.; m. na pokaz, der Sichtwechsel, Jan.; na menice denar posojati, Wechsel belehnen, DZ.; m. je dotekla, der Wechsel ist fällig, verfallen, Cig., Jan.; menico prevesti ali prepisati na koga, den Wechsel indossieren, girieren, Cig., Jan.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); (mẹ́nica, rdeče, kiselnato jabolko, C.).
28. omendlẹ́vati, -am, vb. impf. ( nam. omedlevati) = prežati pri kakem piru, ženitvi ali pri kaki pojedini, Malhinje pri Devinu- Erj. (Torb.).
29. samọ̀č, adv. = samo, nur: s. vino piti, Cig.; (sámoč) BlKr.- DSv.; ne samoč (samuč) — temveč tudi, Meg., Krelj, Trub., Dalm.; nikar le samoč ("samuč") z vodo, temveč z vodo in krvjo, Dalm.; — außer, (samuč) Meg.; ne jedo, s. da se umijejo, Dalm.; nihče nẹ́ dober, s. le sam edini Bog, Dalm.; nikar en lasec od naše glave ne more pasti, s. ako je božja volja, Trub. (Post.); nesmo tam obenega človeka našli, s. konjče in osle, Kast.
30. samoedín, adj. alleinig, einzig, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); samoedini sin, Pohl. (Km.).
31. šę̑škar, -rja, m. 1) = človek, kateri rad šeška, tepe, Cig.; — 2) = prežavec pri kaki pojedini, pos. pri svatovščini, Cig., Polj., Notr., Prim.
32. šę̑škarica, f. 1) ženska, katera rada šeška, tepe, Mur., Jarn., Cig.; — 2) = prežavka pri kaki pojedini ( pos. pri svatovščini), Cig., Goriš.- Erj. (Torb.).
33. šę̑škati, -am, vb. impf. 1) mit einer Peitsche o. Ruthe schlagen, züchtigen, Mur., Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — luna ga šeška, er ist tiefsinnig, melancholisch, Mur., Met.- Cig.; — durchhecheln ( fig.): v zabavljicah š. žene, Glas.; — 2) = prežati pri kaki pojedini ( pos. pri svatovščini), Cig., Polj., Notr., Goriš.- Erj. (Torb.).
34. trojedín, adj. dreieinig; trojedini Bog.
35. uedínjati, -am, vb. impf. ad uediniti; 1) einig machen, vereinigen, C.; — u. se s čim, harmonieren, C.; — 2) u. se, sich theilhaftig machen, ogr.- C.
36. zedínjati, -am, vb. impf. ad zediniti, nk.
37. zedinjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zediniti.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani