eden (1147)

1. édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.- Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
2. abecę̑dən, -dna, adj. das ABC betreffend, ABC-, Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Danj.; abecedna vojska, der ABCkrieg, nk.; po abecednem redu, in alphabetischer Ordnung, Cig., nk.
3. bẹ́dən, -dna, adj. elend, armselig, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. bẹ́da.
4. bədə̀n, -dnà, m. = bedenj, Cig., Jan., Valj. (Rad).
5. bedȇnčast, adj. poln bedencev, Gor.
6. bedȇnəc, -nca, m. das Hitzbläschen, das Wimmerl, Cig., Dol., Gor.; črni b., die Brandblatter, Cig., C.; — morda nam. bodenec (?).
7. bedeníca, f. die Narcisse (narcissus poeticus), Rodik- Erj. (Torb.), Trst. ( Glas.).
8. bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.- C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer- Raič ( Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.- Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.- C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
9. bədẹ́nje, n. das Wachen.
10. besẹ̑dən, -dna, adj. 1) Wort-: besedna plemena, die Redetheile, Cig. (T.); — 2) = zgovoren, beredt, beredsam, Cig., Jan.; gesprächig, Jan.
11. bistroglę́dən, -dna, adj. kdor bistro gleda.
12. blẹ́dən, -dna, adj. falbicht, fahl, Cig.
13. blẹdeníca, f. = bledica, die Bleichsucht, C.
14. blẹdeníčən, -čna, adj. bleichsüchtig, Let.
15. blẹdẹ̑nje, n. das Bleichwerden, das allmälige Verblassen; — das Verschießen (von Farben), Cig.
16. blédenje, n. 1) das Irren, Dict.- Mik., C.; — 2) das Phantasieren, Cig.; leeres Geschwätz, die Faselei, unsinnige Rede, Cig., C.; nepridno bledenje ino mrmranje, Trub.; — tudi bledénje, Dol.
17. bredénje, n. das Waten.
18. brezbesẹ́dən, -dna, adj. wortlos, Cig., Jan.
19. brezrę́dən, -dna, adj. ordnungslos, Jan., C.
20. častivrẹ́dən, adj., nam. časti vreden, ehrwürdig: častivredni gospod župnik!
21. čę́dən, -dna, adj. 1) sauber, reinlich; čedna posoda, obleka; — nett, hübsch, wohlgestaltet; čedno dekle; — 2) sittsam, wohlanständig, höflich; čedno vedenje; — klug, gescheit, Habd., Mur., Jan., vzhŠt.; čedna glavica, Trst. (Let.); čédən, SlGor.
22. četveropę́dən, -dna, adj. vier Spannen messend, Cig.
23. četverorę́dən, -dna, adj. vierreihig, Cig.
24. črvojẹ́dən, -dna, adj. 1) wurmstichig; črvojedni tramovi, Jurč.; — 2) Würmer fressend; črvojedna perjad, Zora.
25. črvovẹ́dən, -dna, adj. = črvojeden, Gor.
26. daljnoglę́dən, -dna, adj. teleskopisch, Cig., Jan.
27. dẹ́dən, -dna, adj. Erb-, Cig., Jan., C.; dedno nasledje, die Erbfolge, Cig. (T.); dedni naslednik, der Erbe, Levst. (Nauk); dedno posestvo, Jurč.
28. devettẹ́dənski, adj. neunwöchentlich, Cig.
29. dlakojẹ́dən, -dna, adj. haarfressend: d. mrčes, Zora.
30. dobrovẹ́dən, -dna, adj. kundig: d. zdravnik, Slom.
31. doglę́dən, -dna, adj. dem Auge erreichbar, Cig. (T.).
32. dopovẹ́dən, -dna, adj. kar se da dopovedati, M.
33. doslẹ́dən, -dna, adj. folgerichtig, consequent, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
34. dovẹ́dən, -dna, adj. 1) bewusst: dovedno, mit Vorwissen, ogr.- C.; — 2) = izkušen, Mur.
35. drugorę́dən, -dna, adj. zweiten Ranges: drugoredna država, SlN.; — secundär, Cig. (T.).
36. dvoglę́dən, -dna, adj. dvogledni kot, die Parallaxe, Cig. (T.); — po češ.
37. dvorazrę́dən, -dna, adj. zweiclassig, nk.
38. dvorę́dən, -dna, adj. zweireihig, doppelreihig, Cig., Jan., C.
39. enorazrę́dən, -dna, adj. einclassig, C.; enorazredne šole, nk.
40. enorę́dən, -dna, adj. einreihig, Cig., Jan.
41. enosrẹ́dən, -dna, adj. concentrisch, Cig. (T.).
42. enotẹ̑dənski, adj. einwöchentlich, nk.
43. glę́dən, -dna, adj. Schau-, Mur.
44. gostobesẹ́dən, -dna, adj. redselig, wortreich, Jan., Cig. (T.), Zv., Levst. (Zb. sp.).
45. govę́dən, -dna, adj. = govedast, Gor.; ungeschickt, Z.
46. grdoglę́dən, -dna, adj. scheelsüchtig, Cig., Jan.
47. grédən, -dna, adj. 1) Balken-: grȇdna krivina, DZ.; — 2) Beet-, Cig.
48. hišnorazrę́dən, -dna, adj. hišnorazrę̑dni davek, die Hausclassensteuer, DZ.
49. hudoglę́dən, -dna, adj. finster, zornig blickend, Fr.- C.; — = grdogleden, scheelsüchtig, Cig.
50. hvalevrẹ́dən, -dna, adj. = hvale vreden.
51. hvalovrẹ́dən, -dna, adj. = hvale vreden, Mur., Cig.
52. ijédən, -dna, adj. = nobeden, Vrsno pod Krnom, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
53. istosrẹ́dən, -dna, adj. concentrisch, DZ., Žnid., Cel. (Ar.).
54. istovrẹ́dən, -dna, adj. gleichwertig, gleichgeltend, aequipollent, Cig. (T.).
55. izpọ̑vẹdən, -dna, adj. Beicht-: izpovedni listek, izpovedni dan.
56. izprevẹ́dən, -dna, adj. leichtsinnig, unbesonnen, muthwillig, ogr.- M., C.; izprevedno se nositi, sich übermüthig benehmen, ogr.- C.
57. izrę́dən, -dna, adj. außergewöhnlich, außerordentlich, Cig., Jan., C., nk.
58. izsrẹ́dən, -dna, adj. excentrisch ( math.), Cig. (T.), C.
59. 1. izvẹ́dən, -dna, adj. = izveden, erfahren, Mur.; pogl. izveden pod: izvedeti 2).
60. 2. izvédən, -dna, adj. 1) durchführbar, Jan. (H.); — 2) leicht anzubringen: to blago ni izvedno, V.-Cig.; pogl. 2. zvedən.
61. izvẹ́denəc, -nca, m. der Sachkundige, Cig., Jan., nk.; — prim. izvedeti 2).
62. izvedénje, n. die Durchführung, Cig. (T.).
63. 1. izvẹ́denka, f. die Sachkundige, Cig., nk.
64. 2. izvedę́nka, f. ein abgeleitetes Wort, DSv.
65. izvẹ́denost, f. die Erfahrenheit, die Sachkenntnis, Cig., Jan., nk.
66. izvənrę́dən, -dna, adj. außerordentlich, nk.
67. jẹ́dən, -dna, adj. 1) Ess-, Speise-: jẹ̑dna žlica, der Esslöffel, C.; jedni list; — 2) essbar, Cig., Jan.
68. jédən, -dna, num. = eden, Mur., nk., Ljub.
69. kolę́dən, adj. Weihnachts-: kolę̑dni svetki, C.; koledni post = dan pred božičem, Hal.- Vest.; na koledno, zu Weihnachten, ogr.- Valj. (Rad).
70. koredən, -dna, adj. ebenbürtig, V.-Cig.
71. krẹ́dən, -dna, adj. Kreide-; krẹ̑dna tvorba, die Kreideformation, Cig. (T.).
72. krivoglę́dən, -dna, adj. = krivogled, Jan.
73. kugoslẹ́dən, -dna, adj. = kugopazen, DZ.
74. lebę́dən, -dna, adj. Melden-: lebȇdna uš, die Meldenlaus, Cig.
75. 1. ledę̑n, adj. aus Eis, eisig, Eis-; ledena skorja, die Eiskruste; leden pot, beeister Weg; ledena doba, die Eisperiode, Cig. (T.); — človek ledenega srca, ein kaltherziger Mensch.
76. 2. lę̑dən, -dna, adj. Eis-, Cig., Jan.
77. 3. lę́dən, -dna, adj. Lenden-: lę̑dna kost, das Lenden- oder Darmbein, Cig., C.
78. ledę̑nast, adj. eisicht, Mur.
79. ledę́nčək, -čka, m. der Eisapfel, Cig.
80. ledę́nčica, f. die Eisbirn, Cig.; — die Glaskirsche, Z.
81. ledę́nəc, -nca, m. 1) der Monat Jänner, C.; — 2) der Kandelzucker, Jan. (H.).
82. ledenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Eis werden, Z., Let., Vrt.; — krystallisieren, V.-Cig.; sol ledeni, Cig.
83. ledeníca, f. 1) die Eisgrube, der Eiskeller; — 2) das Glatteis, Fr.- C.; — 3) die Glaskirsche, C.
84. ledeník, m. 1) der Eisberg, Cig.; plaziti se po snežnikih in ledenikih, Erj. (Izb. sp.); prim. lednik; — 2) der Eisapfel, Cig.; — 3) der Eisschuh, M., C.; das Steigeisen, C.
85. ledenína, f. 1) das Eisfeld, Mur.; — 2) = sladoled, Gefrorenes, Cig.
86. ledeníti, -ím, vb. impf. 1) beeisen, Cig.; — 2) l. se, zu Eis werden, Cig.; ledenijo se vode, DSv.; — 3) l. (se), krystallisieren, Cig. (T.).
87. ledenják, m. ein Hufnagel für eisige Wege, der Eisnagel, Cig.
88. ledę́nka, f. die Hagelschloße, C.
89. ledę̑nost, f. die Eisigkeit, M.
90. lẹpobesẹ́dən, -dna, adj. wohlredend, Jan. (H.); rhetorisch, Jan.
91. lẹpovédən, -dna, adj. kdor se lepo vede, wohlgesittet, Vrt.
92. ljudojẹ́dən, -dna, adj. menschenfresserisch, Jan. (H.).
93. malobesẹ́dən, -dna, adj. wortkarg, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; m. biti s kom, gegen jemanden wortkarg sein, Jurč.
94. malojẹ́dən, -dna, adj. wenig essend, Jan.; gospoda so vsi malojedni, Levst. (Zb. sp.).
95. malovẹ́dən, -dna, adj. kenntnisarm, Cig., Jan., M.
96. malovrẹ́dən, -dna, adj. von geringem Werte; malovredna reč; — von geringem moralischen Werte, schlecht, nichtsnutzig; nichtswürdig; malovredni ljudje; malovredno dejanje.
97. 1. mẹ́den, -ena, adj. 1) = bakren, aus Kupfer, Kupfer-, Kr.- Mur., Jan., Cig. (T.), Trub.- Mik.; v uganki: mẹdena gora, črez-njo železen most (= kotel), Volče- Erj. (Torb.); — 2) aus Messing: medena žica, Messingdraht, Levst. (Beč.); medę̑n, Mur.; (médan, médjan, Št.- Mur.).
98. 2. mẹ̑dən, -dna, adj. 1) Kupfer-, aus Kupfer, Jan., Cig. (T.); — kupferhältig, Cig., Jan.; — Messing-, aus Messing, Cig., Jan., nk.
99. 3. medę̑n, adj. aus Honig, Honig-; medena potica, der Honigkuchen; medeni tedni, die Flitterwochen; — medene besede, honigsüße Worte; medena usta, der Honigmund, Cig.; — medeni les, der Palmbusch, Št.
100. 4. mę́dən, -dna, adj. 1) Honig-, Mur., Mik.; mę̑dni duh, der Honiggeruch, Mur.; medna voda, das Honigwasser, Mur.; medna rosa, der Mehlthau, Cig., Jan.; — 2) medə̀n, médən, abgelegen, mürbe, Cig., Jan., Gor.; medno sadje, abgelegenes, mürbes Obst, Gor.; potrpljenje je boljše ko medna hruška, Jurč.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani