ebk (47)

1. bę̑bka, f. dem. beba, arme Närrin, Mur.
2. bę̑bkati, -am, vb. impf. zum Besten haben, Cig.
3. grẹ̑bkati, -am, vb. impf. kraspeln, gelinde kratzen, Cig.
4. lę̑bka, f. der Helm, ogr.- Valj. (Rad).
5. pogrę̑bka, f. die Leichenbegleiterin, Kr.- Valj. (Rad), Jurč.
6. posę̑bkati, -am, vb. impf. sich absondern, Z.; sich beim Essen absondern, sich bessere Speisen bereiten, Rib.- C., M.
7. posę̑bkovati, -ujem, vb. impf. außer dem Familienessen sich noch etwas Besonderes vergönnen: ta gospodinja rada posebkuje, Dol.- Levst. (Rok.).
8. srẹ̑bkati, -am, vb. impf. nippen, Cig.
9. zę̑bkast, adj. kernschälig: z. les, ki se cepi in kala, kadar se suši, jvzhŠt.
10. zgrę̑bki, m. pl. Zusammengescharrtes, C.
11. žlẹbkováti, -ȗjem, vb. impf. riefeln, cannelieren, Cig. (T.).
12. bę̑bčica, f. dem. bebka, M.
13. bǫ́žanje, n. das Streicheln, das Liebkosen.
14. bǫ́žati, * -am, ^* vb. impf. sanft streicheln, liebkosen; — prim. bože, Mik.; (prav za prav = "božec" [ubožec] komu praviti).
15. dragováti, -ȗjem, vb. impf. kosen, Jan.; liebkosen, Alas.; d. koga, Z.; — tudi hs.
16. gǫ̑bčati, -am, vb. impf. 1) trotzig reden, Z.; — 2) g. se, liebkosen, sich küssen (preprosto), C.
17. goníłən, -łna, adj. treibend: gonilna moč, die Triebkraft, Cig., Jan.; — gonilni list, der Steckbrief, DZ.
18. iztrẹ̑bək, -bka, m. ein als untauglich ausgemerztes Ding, der Auswurf, Mur., Cig.; — iztrebki, die Excremente, Cig. (T.), Bes.
19. kǫ́ləčka, -čək, n. pl. der Schiebkarren, Senožeče- Erj. (Torb.); — prim. kolca, (kolce).
20. lę́cət, -cta, m. der Lebkuchen; lę́cet, eta, Št.; — prim. bav. lebzelten.
21. lę́ctar, -rja, m. der Lebkuchenverkäufer.
22. ljúbiti, -im, vb. impf. 1) lieben; l. koga, l. resnico; ljubite se med seboj (sabo), liebet einander; — 2) liebkosen, herzen, Cig., Jan., Rez.- C.; (on je detetce) ljubil, objemal in kušal, Trub. (Post.); — küssen, Cig., Jan., Zora; ( hs.); — 3) Versprechungen machen: tako dolgo mi je ljubil, na zadnje mi vendar ni storil, Krn- Erj. (Torb.); — 4) ljubiti, behagen, wohl bekommen: vino mu ljubi, C.; zrak mu ljubi, Svet. (Rok.); izmed vsega sadnega drevja so mu hruške najbolj ljubile, LjZv.; gospodi ljubi veliko oko, LjZv.; ta jed mu ne ljubi, schmeckt ihm nicht, Levst. (Rok.); — lj. se, belieben, gefallen: ne ljubi se mi jesti; ljubi se mi spati; kakor se komu ljubi, wie es jedem beliebt; nič se mu več ne ljubi; gefallen, Jan., Cig. (T.); — prim. bav. es liebet, beliebet mir, Levst. (Rok.).
23. ljȗbkanje, n. das Liebkosen, die Liebkosung, Cig., nk.
24. ljȗbkati, -am, vb. impf. l. koga, liebkosen, herzen, Cig.; l. se, kosen, nk., Dol.
25. ljȗbkavəc, -vca, m. der Liebkoser, Cig.
26. ljubkováti, -ȗjem, vb. impf. liebkosen, C.; l. se, liebeln, Jan.
27. ljúbljenje, n. das Lieben; — das Liebkosen, Cig.
28. ljubováti, -ȗjem, vb. impf. lieben, liebeln, liebkosen, C., Npes.- Mik., Zora; ljúbovati, Valj. (Rad).
29. medopèk, -pę́ka, m. der Lebkuchenbäcker, der Lebzelter, Mur., Zora.
30. 1. múliti, -im, vb. impf. 1) abstumpfen: m. kamen, dem Steine die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; m. drevo, den Baum des Gipfels berauben, Cig.; — m. se, die Ohren zurückschlagen (o konju): konj se muli, kadar hoče ugrizniti, C.; — 2) Laub abstreifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — reiben: roke si od mraza m., C.; streicheln, liebkosen, C.; — m. se komu, schmeicheln, Mariborska ok.- C., Z.; m. se okoli koga: pes se muli okoli gospodarja, Št.- Cig.; mačka se muli okoli človeka, Celjska ok.; — 3) ausraufen, jäten (im Weinberge), Cig., Jan., BlKr.; vinograde m., Cig.; pred trgatvijo še po vinogradu mulijo, t. j. travo trebijo ali plevejo, Dol.; po trtju travo m., BlKr.; — 4) grasen, weiden; krave mulijo (travo); krave mulijo po travi, Ravn.
31. otrẹ̑bək, -bka, m. 1) kar odpada, kadar se trebi solata, zelje, repa i. t. d., BlKr.; das Abklaubsel, Mur., Cig., Jan., Ravn.; otrebki = sadje, katero nezrelo popada z drevja, C., Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) das Excrement, otrebki, die Excremente, Cig. (T.), DZ.; mušji o., Navr. (Kop. sp.); — 3) die Nachgeburt, Štrek.
32. otrẹ̑bež, m. = otrebki, das Klauberig, Cig.
33. pobǫ́žati, -bǫ̑žam, vb. pf. bemitleidend o. liebkosend streicheln.
34. poljúbiti, -im, vb. pf. 1) zu lieben anfangen, C.; ne da bi mi bili Boga ljubili, samuč da je on nas poljubil, Krelj; — 2) abstreicheln, liebkosen, Rez.- C.; — 3) einen Kuss geben, küssen, Mur., Cig., Jan., Kast., Kor.- Kres (V. 312.), nk.; p. koga v lice, p. komu roko, Cig., nk.; Al' boš me poljubil? Poljubi me prav! Npes.-Schein.; — 4) p. se (tudi: vb. impf.) belieben; (po nem.); prim. ljubiti 4).
35. poljúbljati, -am, vb. impf. ad poljubiti; 1) liebkosen, Jarn.; streicheln, Rez.- C.; — 2) küssen, C., Let.
36. popadȃvəc, -vca, m. 1) der Angreifer, C.; — 2) das Klebkraut (galium aparine), C.
37. posę̑bək, -bka, m. etwas Besonderes: zlasti, kar si kdo razun skupnega obeda še posebe privošči: gospodinja na posebkih živi, Dol.; — imajo ga na posebku, er speist besonders, Dol.- Levst. (Rok.); — die Besonderheit, die Eigenheit, Jan., C.; die Ausnahme, C.; das Privilegium, C.
38. radovȃnje, n. 1) das Frohlocken, die Fröhlichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Unterhaltung, C.; — 2) das Liebkosen, das Schmeicheln, Cig.; z radovanjem kaj dobiti, etwas erschmeicheln, Dict.; mati vardeva svoje dete z radovanjem, Jap. (Sv. p.).
39. radováti se, -ȗjem se, vb. impf. 1) r. se, sich freuen, frohlocken, Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; r. se čemu, sich einer Sache freuen, Met.; r. se komu, sich über jemanden freuen, kajk.- Valj. (Rad); r. se nad kom (čim), Cig., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — sich unterhalten, Cig., Jan., Kanalska dol.- Jarn. (Rok.); — 2) schmeicheln, liebkosen, Dict., Cig.; r. se komu, okoli koga: pes se raduje gospodarju, okoli gospodarja, Cig.
40. radovȃvəc, -vca, m. 1) der Frohlocker, Mur.; — 2) der Liebkoser, der Schmeichler, Cig.
41. samokǫ̑łnica, f. der einräderige Schiebkarren, Mur., Cig., Jan., Ravn.- C., Bolc- Erj. (Torb.), BlKr., nk.
42. samotę̑žnica, f. 1) der Schiebkarren, Guts., Levst. (Cest.); = pl. samotežnice, Bohinj ( Kr.)- Erj. (Torb.); — 2) der Handschlitten, Cig.; = pl. samotežnice, Jan., M., Gor.
43. sȓčkati, -am, vb. impf. abherzen, Cig.; liebkosen, Z.
44. 1. tȃčka, f. der Schiebkarren, Mur., Cig., Jan., C., Dol.; tudi pl. tačke, Mur., Valj. (Rad), BlKr.
45. talíga, f. 1) ein einrädriger Schiebkarren, die Schiebtruhe, Št.- Mur., Cig., Jan., C.; — zweirädriger Schubkarren, Kor.- Mur.; — 2) pri jarmu dvoje zavitih, tenko iztesanih in kvišku molečih prekelj, kajk.- Valj. (Rad).
46. toríca, f. die Klette (lappa), Guts.- Cig., Mur., Jan.; die große Klette (lappa maior), Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Labkraut (galium silvestre), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.); — das Klebkraut (galium aparine), SlGor.- Erj. (Torb.), Josch; — das Waldstroh (galium mollugo), Josch; mrtva t., das Labkraut (galium verum), C.
47. vozíca, f. 1) das Zugthier: te kobile so dobre vozice, vzhŠt.; — 2) der Schiebkarren, Rez.- C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani