dvornik (9)

1. dvǫ̑rnik, m. 1) der Höfling, der Hofdienstmann, Cig.; kralj in njegovi dvorniki, vse svoje dvornike je povabil, Ravn.; — 2) der Hofmeister, der Haushälter, Meg., Dict., Dalm.; kraljevski d., Krelj; kraljev d., Ravn.; — der Oberknecht: kadar veliko hlapcev imajo, ednega izmej njih izvole in postave za dvornika ali "šafarja", Krelj; — 3) der Bediener, ogr.- C., — tudi: dvorník, Dict., pos. v poslednjem pomenu, Valj. (Rad).
2. nàddvǫ̑rnik, m. der Oberhofmeister, Jan. (H.).
3. nadvǫ̑rnik, m. der Palastvorsteher, Cig.; der Palatin, h. t.- Cig. (T.), C.; der Majordomus, Cig. (T.); der Pfalzgraf, Jan. (H.).
4. podvǫ̑rnik, m. der Bediener, Valj. (Rad).
5. pridvǫ̑rnik, m. der Höfling, Cig., Jan.
6. dvorjanik, m. = dvornik, Prip.- Mik.
7. palatīn, m. nadvornik, nadvorni župan, der Palatin, Cig., Jan.
8. pridvorčàn, -ána, m. = pridvornik, Cig.
9. prvák, m. der Erste, der Hervorragendste; einer der Ersten; prvaki, die Häupter des Volkes, Cig.; vse svoje dvornike, vojščake in prvake iz Galilejskega je povabil, Ravn.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani