dvoren (6)

1. dvórən, -rna, adj. Hof-.
2. nadvórən, -rna, adj. am Hofe befindlich, Hof-: nadvǫ̑rni pes, Šol.; — nadvorni župan, der Palatin, Cig. (T.).
3. nedvǫ́rən, -rna, adj. = nedvorljiv, V.-Cig.
4. pridvórən, -rna, adj. zum Hof gehörig, Hof-: pridvǫ̑rni človek, der Höfling, Cig.; pridvorna knjižnica, die Hofbibliothek, Navr. (Kop. sp.).
5. udvǫ́rən, -rna, adj. dienstfertig, gefällig, Jan. (H.).
6. udvorljìv, -íva, adj. = udvoren, nk.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani