Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

dvor (118)

  1. dvòr, dvóra, m. der Hof; gospodski dvor, der Herrenhof, Jan.; — cesarski dvor, der kaiserliche Hof; — sodni dvor, der Gerichtshof, DZ.; upravni sodni d., der Verwaltungsgerichtshof, DZ.; — nebeški dvor, neko zvezdje, v katerem so zvezde v krog postavljene, Pjk. (Črt. 259.).
  2. dvorámən, -mna, adj. zweiarmig ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  3. dvoràn, -ána, m., Mur.; pogl. dvorjan.
  4. dvorȃna, * f. der Saal, Cig., Jan., nk.; — hs.
  5. dvorȃnič, m., Cig., Jan., pogl. dvorjanič.
  6. dvoranin, m. = dvorjan, Habd.; d. kraljevski, Krelj; — hs.
  7. dvorániti, -ȃnim, vb. impf., nk., pogl. dvorjaniti.
  8. dvorȃnski, adj., Cig., pogl. dvorjanski.
  9. dvorȃnstvọ, n., Cig. (T.), DZ., pogl. dvorjanstvo.
  10. dvorazrę́dən, -dna, adj. zweiclassig, nk.
  11. dvǫ̑rba, f. die Pflege, die Bedienung, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  12. dvórəc, -rca, m. dem. dvor; 1) das Gehöfte, Jan.; der Palast, nk.; biskupov letni d., Zv.; — 2) der Griff am Bohrer, ogr.- C.
  13. dvorę̑dəc, -dca, m. 1) das Distichon, Cig., Jan.; — 2) der Doppelsame (diplotaxis), C.
  14. dvorę́dən, -dna, adj. zweireihig, doppelreihig, Cig., Jan., C.
  15. dvorę̑dje, n. die Doppelreihe, Jan.
  16. dvǫ̑rək, -rka, m. der Griff am Bohrer: za dvorek prijeti, Z.; — prim. dvorec 2).
  17. dvórən, -rna, adj. Hof-.
  18. dvorę́zən, -zna, adj. zweischneidig, doppelschneidig, Z., nk.; dvorezna sekira, die Queraxt, Jan.
  19. dvoríšče, n. der Hofraum, der Hof; zdelovanje na dvorišče, der hofseitige Ausbau, Levst. (Pril.); — dvorišče pometati ženskam, den Hof machen, Erj. (Izb. sp.).
  20. dvorı̑ščnik, m. der Hofknecht, Cig.
  21. dvoríti, -ím, vb. impf. bedienen, aufwarten, Cig., Jan.; prijatelju d., den Freund bedienen, ogr.- C.; d. koga, Cig.; — hs.
  22. dvorjàn, -ána, m. der Hofmann, der Höfling, Jan., ogr.- C.
  23. dvorjȃnič, m. der Hofjunker, (dvoranič) Cig., Jan.
  24. dvorjanik, m. = dvornik, Prip.- Mik.
  25. dvorjániti, -ȃnim, vb. impf. Hofdienste leisten, C.; — d. si dati, sich den Hof machen lassen, Jurč.
  26. dvorjȃnka, f. die Hofdame, Cig.
  27. dvorjȃnski, adj. hofmännisch, höfisch, Mur., (dvoranski) Cig.
  28. dvorjȃnstvọ, n. der Hofstaat, die Hofleute, Mur., Jan.; dvorjanstvo velikega kralja nebeškega, Cv.
  29. dvorljìv, -íva, adj. bediensam, höflich, Mur., Jan.
  30. dvorljívost, f. die Höflichkeit, Jan.
  31. dvǫ̑rnica, f. die Hofdame, Cig., Jan.
  32. dvǫ̑rnik, m. 1) der Höfling, der Hofdienstmann, Cig.; kralj in njegovi dvorniki, vse svoje dvornike je povabil, Ravn.; — 2) der Hofmeister, der Haushälter, Meg., Dict., Dalm.; kraljevski d., Krelj; kraljev d., Ravn.; — der Oberknecht: kadar veliko hlapcev imajo, ednega izmej njih izvole in postave za dvornika ali "šafarja", Krelj; — 3) der Bediener, ogr.- C., — tudi: dvorník, Dict., pos. v poslednjem pomenu, Valj. (Rad).
  33. dvǫ̑rniški, adj. Hof-: dvorniški žolnerji, Trub.
  34. dvǫ̑rništvọ, n. der Hofstaat, SlN.
  35. dvoròb, -rǫ́ba, adj. zweikantig, Cig. (T.).
  36. dvorǫ́čən, -čna, adj. z dvema ročema; zweihenkelig, Cig., Jan.
  37. dvoròg, -rǫ́ga, adj. zweihörnig, Cig.
  38. dvoròk, -rǫ́ka, adj. zweihändig, zweiarmig, Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  39. dvorováti, -ȗjem, vb. impf. das Hoflager halten, Cig. (T.), Zora.
  40. dvorǫ̑žnik, m. = kozel, Zv.
  41. dvǫ̑rski, adj. Hof-; dvorska služba, Trub.; d. običaj, die Hofetiquette, Cig. (T.); dvorska šega, Cig.; d. zvezdar, der Hofastrolog, Zora.
  42. dvǫ̑rstvọ, n. = dvorjanstvo, dvorništvo, C., SlN., ZgD.
  43. kolodvòr, -dvóra, m. der Bahnhof, Cig., Jan., nk.
  44. kolodvórəc, -rca, m. der am Bahnhofe Beschäftigte, der Bahnhöfler, C.
  45. kolodvǫ̑rski, adj. Bahnhof-: kolodvorska poslopja, nk.
  46. mirodvor, m., nk., pogl. pokopališče.
  47. nàddvǫ̑rnik, m. der Oberhofmeister, Jan. (H.).
  48. nadvórən, -rna, adj. am Hofe befindlich, Hof-: nadvǫ̑rni pes, Šol.; — nadvorni župan, der Palatin, Cig. (T.).
  49. nadvǫ̑rnik, m. der Palastvorsteher, Cig.; der Palatin, h. t.- Cig. (T.), C.; der Majordomus, Cig. (T.); der Pfalzgraf, Jan. (H.).
  50. nadvǫ̑rniški, adj. pfalzgräflich, Jan. (H.).
  51. nadvǫ̑rništvọ, n. die Pfalzgrafschaft, Jan. (H.).
  52. nedvǫ́rən, -rna, adj. = nedvorljiv, V.-Cig.
  53. nedvorljìv, -íva, adj. unhöflich, Mur.
  54. nedvorljívost, f. die Unhöflichkeit, Mur.
  55. podvọ̑ra, f. rogovila za plug, da gredoč na njivo ali z njive ne drsi po tleh, die Pflugschleife, Z., Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.); ( prim. podora).
  56. podvǫ̑rba, f. die Bedienung, C., SlN.
  57. podvoríti, -ím, vb. pf. p. koga, einem das Nöthige geben, ihn bedienen, Cig., ogr.- M.; — bewirten, Zora; p. koga z rakijo, Jurč.; — p. komu: bogatec rad podvori siromaku, ogr.- Let.; — verschaffen, zuwege bringen: p. komu kaj, C.
  58. podvǫ̑rnica, f. die Bedienerin, Valj. (Rad).
  59. podvǫ̑rnik, m. der Bediener, Valj. (Rad).
  60. preddvòr, -dvóra, m. der Vorderhof, der Vorhof, Mur., Cig., Ravn.; — der Vorhof des Labyrinthes im Ohr, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  61. preddvǫ̑rčək, -čka, m. dem. preddvor(ec), M.; srčni p., der Vorhof des Herzens, Vrtov. (Km. k.).
  62. preddvǫ̑rje, n. = preddvor, Cig. (T.).
  63. predvorljìv, -íva, adj. allzuhöflich, Mur.
  64. predvorljívost, f. allzugroße Höflichkeit, Mur.
  65. pridvòr, -dvóra, m. der Nebenhof, Cig.; srčni p., der Vorhof, die Vorkammer des Herzens, Erj. (Som.).
  66. pridvorčàn, -ána, m. = pridvornik, Cig.
  67. pridvǫ̑rəc, -rca, m. der Nebenhof, Jan.
  68. pridvǫ̑rək, -rka, m. der Vorhof im Labyrinthe des Ohres, h. t.- Cig. (T.).
  69. pridvórən, -rna, adj. zum Hof gehörig, Hof-: pridvǫ̑rni človek, der Höfling, Cig.; pridvorna knjižnica, die Hofbibliothek, Navr. (Kop. sp.).
  70. pridvǫ̑rje, n. der Vorhof, die Vorhalle, h. t.- Cig. (T.); — stsl.
  71. pridvǫ̑rnik, m. der Höfling, Cig., Jan.
  72. udvǫ́rən, -rna, adj. dienstfertig, gefällig, Jan. (H.).
  73. udvorljìv, -íva, adj. = udvoren, nk.
  74. udvorljívost, f. die Dienstfertigkeit, die Gefälligkeit, nk.
  75. udvǫ́rnost, f. = udvorljivost, Jan. (H.).
  76. bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bı̑ł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.- M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.- Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.- Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. ( prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
  77. dvojròg, -rǫ́ga, adj., nam. dvojerog, = dvorog, Habd.- Mik.
  78. gúnọ, * n. kmetske hiše dvorišče, Kras, Goriš.; pogl. gumno.
  79. imenı̑tnik, m. vornehmer, angesehener Mann, Guts., V.-Cig., C.; največi imenitnik kraljevega dvora je bil Aman, Ravn.
  80. izbȃna, f. = dvorana, Cig.
  81. kāmera, f. die Kammer: dvorna kamera, die Hofkammer, Cig.
  82. kāmora, f. = kamera, die Kammer, ogr.- C., nk.; — dvorna kamora, die Hofkammer, Levst. (Pril.), DZ.
  83. kapẹ̑la, f. die Kapelle; dvorna kapela, die Hofkapelle, Cig.
  84. maršāl, m. izprva: konjar, zdaj: visok dostojanstvenik, der Marschall; dvorski m., der Hofmarschall, Cig.
  85. maršālstvọ, n. die Marschallswürde, das Marschallamt, Cig., Jan.; dvorsko m., das Hofmarschallamt, Cig.
  86. nǫ̑trnji, adj. = notranji, Mik.; notrnje dvorišče, Dalm.
  87. običȃj, m. der Brauch, die Sitte, Št.- Cig., Jan.; dvorski o., die Hofetikette, Jan. (H.); — = obred, C.
  88. obròk, -rǫ́ka, m. 1) die Verleumdung, Mik.; krivi obroki, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); napolnil je te kraje z neverjetnimi obroki o rimskem dvoru, Cv.; — ein böses Gerücht, M.; obrok na-te leti, Z.; — 2) der bestimmte Speisenantheil, das Deputat, die Portion, Cig., Jan., Habd.- Mik., ogr.- Valj. (Rad); dekli moko dajati brez obroka, mesa za tri obroke, BlKr.- M.; on je večjega obroka, er braucht eine größere Portion, BlKr.- Levst. (Rok.); — der Futterantheil, die Fourageportion, Cig., Jan., C., M.; z enim obrokom štiri milje daleč se peljati, Cig.; — das Mahl, die Mahlzeit, Cig., C., kajk.- Mik.; — die Rate, Cig. (T.), DZ.; na obroke, ratenweise, Jan. (H.); = v obrokih, Cig.; — 3) das Ausbedungene, die Bedingung, C.; — 4) = rok, die Frist, der Termin, Mur., Cig., Jan.; po obrokih, fristweise, Cig., Jan.
  89. omę́tən, -tna, adj. omę̑tni dvor = kasacijski d., DZ.
  90. opravı̑łnik, m. 1) der Functionär, Cig., Levst. (Pril.); — španski opravilnik na ruskem dvoru, Vod. (Izb. sp.); — der Schaffner, Cig.; der Geschäftsführer, Jan.; — der Agent, DZ.: kupčijski o., der Handelsagent, Cig.; — 2) das Rituale, V.-Cig.; — das Geschäftsnormale, Jan. (H.).
  91. ostrílọ, n. 1) der Schärfapparat, Cig.; der Wetzstein, C.; = klepi, das Dengelzeug, Ahac.; — 2) dvorezna strgulja, s katero se reže satje, Levst. (Beč.).
  92. palatīn, m. nadvornik, nadvorni župan, der Palatin, Cig., Jan.
  93. perōn, m. povišana ploščad (pred hišo, na kolodvoru), der Perron.
  94. plahetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. flattern, C.; Žolta svila, žolta svila, Po dvoru plaheče, Npes.-Vraz.
  95. 2. podȃgra, f. = les z vejevjem za lonico, za drva itd. (beseda izprevržena iz: podvora), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  96. podọ̑ra, f. = podvora, Kras- Erj. (Torb.), Ig (Dol.).
  97. podvȃrjati, -am, vb. impf. ad podvoriti; bedienen, pflegen: p. koga, ogr.- C.; tudi: p. komu, C.
  98. postrójiti, * -im, vb. pf. 1) reparieren, Jan., Tolm.- Erj. (Torb.); p. dvore svoje, Levst. (Zb. sp.); p. hišo, LjZv.; črevlje p. = popraviti, podšiti, vorschuhen, BlKr., GBrda; — 2) präparieren: s svincem postrojeno platno, Levst. (Nauk); — 3) aufbauen, C.; — gründen: p. mesta, Vrt.; — 4) (den Vorrath) aufgerben; vse kože p.
  99. pripomọ̑č, f. die Beihilfe, die Aushilfe, die Unterstützung, Mur., Cig., Jan., C.; užival je dvorsko p., Navr. (Let.); p. dati, Assistenz leisten, DZ.
  100. prvák, m. der Erste, der Hervorragendste; einer der Ersten; prvaki, die Häupter des Volkes, Cig.; vse svoje dvornike, vojščake in prvake iz Galilejskega je povabil, Ravn.

1 101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA