dvoje (59)

1. dvǫ̑jəc, -jca, m. 1) = dvojček, LjZv.; — 2) der Mischling, der Bastard, Cig.
2. dvojejezíčən, -čna, adj. = dvojezičen, Dalm.
3. dvǫ̑jək, -jka, m. = dvojček: dvojki, Guts., Mur., Cig., C., Trub., jvzhŠt.
4. dvọ̑jən, -jna, adj. 1) zweifach, doppelt, Doppel-; dvojna vrata, die Doppelthür; dvojno vprašanje, die Doppelfrage, Cig. (T.); dvojne korenike, gepaarte Radicale ( chem.), Cig. (T.); tudi: dvójən; — 2) zweifelhaft, ogr.- C., nk.
5. dvojénje, n. 1) die Verdoppelung, Cig.; — 2) das Zweifeln, Meg., Guts., Dalm., kajk.- Valj. (Rad), nk.; brez dvojenja, ohne Zweifel, Guts. (Res.).
6. dvojeráščən, -čna, adj. zweiwüchsig (o žitu, o volni), V.-Cig.
7. dvojerẹ́zən, -zna, adj. zweischneidig, V.-Cig.
8. dvojesẹ́čən, -čna, adj. d. travnik, eine Grummetwiese, Cig.
9. dvojesẹ́nčən, -čna, adj. zweischattig, V.-Cig.
10. dvojestrížən, -žna, adj. zweischürig, V.-Cig.
11. dvojezíčən, -čna, adj. 1) doppelzüngig, Cig. (T.), nk.; — 2) zweisprachig, nk.
12. dvojezı̑čnik, m. 1) der Doppelzüngler, Cig.; besede dvojezičnika so kakor nedolžne, Škrinj.; — 2) der zwei Sprachen Redende, Navr. (Kop. sp.).
13. dvojezíčnost, f. 1) die Doppelzüngigkeit, Cig., Jan.; d. jutrovskih narodov, Cv.; — 2) die Zweisprachigkeit, nk.
14. dvoježę̑nstvọ, n. = dvoženstvo, Cig.
15. nadvọ̑jən, -jna, adj. zweideutig, C.
16. obadvọ̑jən, -jna, adj. = obodvojen, obojen, Polj.
17. obodvọ̑jən, -jna, adj. = obojen, beiderseitig, C.
18. podvọ̑jən, -jna, adj. gepaart, C.; zu zweien vorhanden: množino rabimo tudi za podvojne telesne ude, Cv.; — podvojna sol, das Doppelsalz, podvojna kislina, gepaarte Säure ( chem.), Cig. (T.).
19. podvojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podvojiti.
20. razdvọ̑je, adv. auseinander: r. iti, Dol.; nujta, le brzo razdvoje! Bes.
21. razdvoję́nci, m. pl. die Entzweiten, Let.
22. razdvojeník, m. der Sectierer, Krelj.
23. razdvojénost, f. der Zwiespalt, C.
24. zdvojénje, n. die Verzweiflung, kajk.- Valj. (Rad), nk.
25. cirı̑lski, adj. cyrillisch: rabilo je starim Slovencem dvoje pismo, glagolsko in cirilsko, Navr. (Kop. sp.).
26. dẹlíti, -ím, vb. impf. 1) theilen: d. na dvoje, na četvero, in zwei, vier Theile theilen; deliti, kar kdo ima, s svojim bližnjim, LjZv.; d. se, sich theilen; reka, cesta se deli; — dividieren ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), nk.; — eintheilen, Jan., Cig. (T.); — scheiden, trennen, Cig., Jan., C.; smrt nas s prijatelji deli, der Tod trennt uns von den Freunden, C.; — 2) vertheilen, spenden; zakramente d.; Mi smo nocoj k vam prišli, Novo leto vam delit, Npes.-K.
27. dı̑ple, -pəl, f. pl. die Sackpfeife, der Dudelsack, Cig., Jan.; — iz gr. διπλου̃ς, dvojen, Mik. (Et.).
28. dǫ̑b, dobı̑, f. 1) die Zeit, kajk.- Valj. (Rad); najprednjo dob, zuerst, Svet. (Rok.); — 2) die Art, die Gattung, ogr.- Valj. (Rad); ene, dvoje dobi, einerlei, zweierlei; greh je dvoje dobi, ogr.- C.; na vsako dob, auf jede Weise, ogr.- C.
29. dúrnica, f. der Thürflügel, Cig., Jan.; oboja vrata so imela dvoje durnice, Jap. (Sv. p.).
30. dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet ( n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.
31. dvọ̑jnast, adj. = dvojen, dvojnat, Mur., Cig.
32. dvojnòg, -nǫ́ga, adj., nam. dvojenog, = dvonog, Habd.- Mik.
33. dvojnojezíčən, -čna, adj. = dvojezičen 1), Mur.
34. dvojròg, -rǫ́ga, adj., nam. dvojerog, = dvorog, Habd.- Mik.
35. dvojstròk, -strǫ́ka, adj., nam. dvojestrok = doppelt, Meg., Dol.- Cig.
36. dvolíčən, -čna, adj. zweiförmig: dvolična vrednost, zweideutiger Wert ( math.), Cig. (T.); — heuchlerisch, Mur., Cig.; dvolično in dvojezično ponašati se, SlN.
37. édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.- Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
38. krmílọ, n. das Steuerruder, Cig., Jan., M., nk.; — (pri vozu), das Drehscheit, Sv. Peter (Goriš.), Erj. (Torb.); voz na k. dejati = razdejati ga na dvoje, da se lahko dolga drva naložijo, Gor.; — die Steuerung bei der Dampfmaschine ( mech.), Cig. (T.).
39. 2. kŕmiti, -im, vb. impf. das Steuerruder führen, Cig.; ladijo k., das Schiff lenken, Cig., Jan.; — k. voz = kadar je na dvoje razdejan in so dolga drevesa naložena, zadnji del ravnati, Gor.; — k. (= napeljevati) vodo na svoje fužine, Vrtov. (Km. k.).
40. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
41. nújən, -jna, adj. 1) elend, müheselig, Cig., Jan., C.; — bedrängt, Dict.; nujen in zdvojen gleda zimi v oči, Erj. (Izb. sp.); — 2) (po hs.) nothwendig, dringend, Cig., nk.
42. obadvọ̑j, num. = obodvoj, oboj, Polj.; obadvoji, ajdje in judje, Dalm.; obadvoje, Mur.; obadvoje otrok, jvzhŠt.
43. odkŕšiti, -kȓšim, vb. pf. abbrechen; o. se, abbrechen ( intr.): odkršilo se mu je bilo že dvoje zob, Str.
44. pı̑ščanəc, -nca, m. das Küchlein; nav. pl. piščanci, junge Hühner; dvoje piščancev, ein Paar junge Hühner; (piščánci, Gor.).
45. podvojíti, -ím, vb. pf. verdoppeln: podvojeni soglasniki, Doppelconsonanten, Cig. (T.).
46. prebíjati, -am, vb. impf. ad prebiti; 1) durchschlagen; železo p.; toča prebija, es hagelt durch, Cig.; — brada ga že prebija (er bekommt schon den Bart), pa še nima pameti, Cig.; — p. na dvoje, entzweischlagen, Cig., Jan.; — 2) aufheben: eno drugo prebija, eines hebt das andere auf, Cig.; — compensieren, Cig. (T.), DZ.; p. dolg za dolg, Cig. (T.); — 3) = prebivati 1), ertragen: tak si, da te ni prebijati, Jurč.
47. 2. prebíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) durchschlagen, durchhauen; led p., ein Loch in das Eis hauen; črepinjo si p., ein Loch in den Kopf bekommen; luknjo v kaj p., ein Loch in etwas schlagen; prebit denar, durchlöchertes Geld; prebita ladja, ein leckes Schiff, Cig.; svinčenka ni prebila, die Kugel drang nicht durch, Cig.; potrpljenje železna vrata prebije = Geduld überwindet alles, Mur.; p. vrste sovražnikov, sich durchschlagen, Cig.; — entzwei schlagen, entzwei hauen; p. kos železa na dvoje; — 2) abstechen (im Kartenspiel); p. s karto, Cig.; — (bei der Berechnung) aufgehen lassen, aufheben, compensieren, Cig.; eno z drugim, eno za drugo p.; dolg za dolg p., Cig. (T.); vzajemno p. troške (gegenseitig aufheben), DZ.; — 3) prebit (evfemizem za: preklet), verdammt, "verflixt": p. hlapčič, ein Zeterjunge, Cig.; prebito malo, verdammt wenig, C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); prebito obrenkati koga, jemanden gehörig auszanken, Levst. (Zb. sp.).
48. prekláti, -kǫ́ljem, vb. pf. 1) durchspalten; deblo p.; p. komu glavo; p. se, sich spalten; palica se je preklala na dvoje; — 2) überstechen (im Kartenspiel), C.; — 3) p. se, sich durchbeißen ( fig.), Cig.; — 4) = zaklati bolno živinče, da se reši meso, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); ( pogl. priklati).
49. prekùc, -kúca, m. der Burzelbaum, Cig.; — der Umsturz, Mur., Cig.; p. se bliža drevesu, ki se mu že sekira pomirja, Ravn.; — ( fig.) p. vina, der Umschlag des Weines, Cig.; p. bolezni, die Krisis, Cig.; die Umwälzung, der Umschwung, Cig., C.; razdvojenje med deželaki in prekuci, Škrinj.; der Abgrund, C.; prekuci ali brezni, obdan od prekucev na vseh straneh, Jap. (Prid.).
50. priprę́či, -prę́žem, vb. pf. dazuspannen, beispannen; h konju kravo p.; p. še dvoje konj; — vorspannen, Jan.
51. razcẹ́piti, -im, vb. pf. zerspalten; — r. se, sich spalten, sich theilen; r. se na dvoje; ( fig.) r. se v dve stranki.
52. razdẹlíti, -ím, vb. pf. zertheilen; na dvoje r., halbieren; — dividieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — eintheilen, Jan., Cig. (T.); davek r., die Steuer umlegen, Cig., Jan., Cig. (T.); — vertheilen, ausspenden; denar r. med ubožce.
53. smı̑k, m. 1) der Ruck, ogr.- Valj. (Rad); — 2) pl. smiki = smuče (na dvoje koles), Notr.; — prim. smikati se.
54. talíga, f. 1) ein einrädriger Schiebkarren, die Schiebtruhe, Št.- Mur., Cig., Jan., C.; — zweirädriger Schubkarren, Kor.- Mur.; — 2) pri jarmu dvoje zavitih, tenko iztesanih in kvišku molečih prekelj, kajk.- Valj. (Rad).
55. təkmà, adv. gleich: t. sva si = enaka sva si, C.; — ohne Daraufgabe (beim Tausch): t. menjati, Levst. (Sl. Spr.), Jurč.; — t. se je sešlo, es ist knapp ausgegangen (= es war nicht zu viel, nicht zu wenig), Levst. (Sl. Spr.); — to dvoje gre tekmà, eins hebt das andere auf, C.
56. vlẹ́či, vlẹ́čem, vb. impf. ziehen, schleppen: v. voz; v. koga za roko; magnet železo na-se vleče, der Magnet zieht das Eisen an; domov me vleče, es zieht mich nachhause; oči na se v., Aufsehen machen; črez zobe v., ausrichten, verleumden; — sapo na se, k sebi v., den Athem an sich halten; — na ušesa v., lauschen, horchen; — v. koga, jemanden aufziehen, Kr.; on me je dolgo vlekel, jaz sem ga pa potegnil, Polj.; — veter vleče; tu vleče, hier ist ein Luftzug; — na belo, črno, zeleno v., ins Weiße, Schwarze, Grüne spielen, Dict., Cig., Šol.; mesec je na rdeče vlekel, jvzhŠt.; — v. na kaj, nach etwas schmecken, einen Beigeschmack haben; vino, pivo na kislo vleče, der Wein, das Bier hat einen Stich, Cig.; — v. s kom, es mit jemandem halten; na dvoje v., in zwei Parteien getheilt sein, Cig.; — v. se, geschleppt, geschleift werden; obleka se vleče po tleh; dahin ziehen: Po cest' se vleče silna vojska, Npes.-K.; sich hinschleppen; vleče se kakor megla brez vetra; — pot se vleče, der Weg zieht sich; — reč se vleče, die Sache verzieht sich, zieht sich in die Länge; kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — vino se vleče, der Wein zieht sich, ist zähe, Cig.; — v. se za koga, kaj, sich um jemanden, etwas reißen; v. se za koga, jemandes Partei halten, sich für ihn verwenden; — v. se za kako reč, etwas eifrig verfechten; — v. se s kom, mit jemandem streiten, zanken: nikar se z bogatim človekom ne vleci! Škrinj.; v. se s kom za svoje, Jsvkr.
57. vǫ́za, f. 1) das Band, Cig., C., Vas Krn- Erj. (Torb.); Pripaše svetlo sabljico, Na sablji vozo rudečo, Npes.- Vod. (Pes.); das Haarflechtenband: Se dvoje kit mu dol obes', In tudi lepa voza vmes, Npes.-K.; die Schnur, C.; — die Angelschnur, Cig.; — 2) der Kerker, Meg., Mur., Št.- Cig., C., Mik., Trub., Dalm., Kast., ogr., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; V vozo so me d'jali, Noter v hudo temnico, Npes.-Vraz; v vozo priti, Slom.
58. želẹ́zọ, n. 1) das Eisen; surovo, lito, kovno ž., Roh-, Guss-, Schmiedeisen, Erj. (Min.); ž. v šibah, Stabeisen, Cig.; = ž. v šibicah, Jan.; = ž. v šibkah, Cig. (T.); — 2) ein eiserner Gegenstand: rezno ž., die Klinge, C.; dvojerezno ž., die Zweischneide, Cig.; — plužno ž., die Pflugschar, SlGor., ogr.- C.; — ein eisernes Gewicht, C.; — das Bügeleisen, C.; — der Magnet, vzhŠt.- C.; — železa, eiserne Fesseln, Dict., Jarn. i. dr.
59. živínče, -eta, n. ein einzelnes Stück Vieh; dvoje, petero živinčet, zwei, fünf Stück Vieh.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani