dva (298)

1. dvȃ, m. dvẹ̑, f. n. num. zwei; po dva, je zwei; po dva in dva, paarweise; = dva po dva, V.-Cig.; — ura je dve, dve je, es ist zwei Uhr; ob dveh, um zwei Uhr.
2. dvadnę́vən, -vna, adj. = dvodneven, Cig., Levst. (Zb. sp.).
3. dvȃjset, num. zwanzig; eden, ena, eno in d., einundzwanzig, dva, dve in d., tri in d., pet in d., Levst. (Sl. Spr.); dvajseti, ogr.- Valj. (Rad).
4. dvajseták, m. der Zwanziger (ein Geldstück), V.-Cig.
5. dvajsetę̑r, num. zwanzigerlei, zwanzig; — prim. četver.
6. dvajsetę̑rən, -rna, adj. zwanzigfach.
7. dvajsetę̑rnat, adj. zwanzigfach.
8. dvajseterogùb, -gúba, adj. zwanzigfältig, Cig.
9. dvajseterostròk, -strǫ́ka, adj. zwanzigfältig, Cig.
10. dvajsetfúntən, -tna, adj. zwanzigpfündig, Cig., Jan.
11. dvajsetfȗntnik, m. der Zwanzigpfünder, Cig.
12. dvȃjseti, num. der zwanzigste.
13. dvajsetíca, f. das Zwanzigkreuzerstück.
14. dvȃjsetič, adv. zwanzigstens, zum zwanzigstenmale.
15. dvajsetína, f. der zwanzigste Theil, das Zwanzigstel.
16. dvajsetı̑nka, f. das Zwanzigstel.
17. dvȃjsetka, f. der Zwanziger (als Zahlzeichen), C.
18. dvȃjsetkrat, adv. zwanzigmal.
19. dvȃjsetkratən, -tna, adj. zwanzigmalig.
20. dvajsetlẹ́tən, -tna, adj. zwanzigjährig, Jan.
21. dvajsetlẹ̑tnik, m. der Zwanzigjährige, Cig., Let.
22. dvȃjst, num. = dvajset.
23. dvȃjsti, num. 1) = dvajset, Mur.; — 2) = dvajseti.
24. dvájščica, f. = dvajsetica, Mur., C., Mik., Savinska dol.
25. dvȃkrat, adv. zweimal.
26. dvȃkratən, -tna, adj. zweimalig.
27. dvanájdesti, ( f. dvenajdesti) num. = dvanajst, ogr.- C.
28. dvanájst, num. zwölf; ura je dvanajst, es ist zwölf Uhr; ob dvanajstih, um 12 Uhr.
29. dvanajstdẹ́łən, -łna, adj. zwölftheilig, Cig.
30. dvanajstdnę́vən, -vna, adj. zwölftägig, Cig.
31. dvanajstę̑r, num. zwölferlei, zwölf; — prim. četver.
32. dvanajstę̑rəc, -rca, m. das Dodekaeder, Cig. (T.).
33. dvanajstę̑rən, -rna, adj. zwölffach, dvanajsterna razdelba, die Duodecimaleintheilung, Cig. (T.).
34. dvanajstę̑rica, f. das Dutzend, Cig., Cel. (Ar.).
35. dvanajstę̑rka, f. 1) die Zwölf, der Zwölfer (als Zahlzeichen), Z.; — 2) das Duodezformat, Cig., Jan., Cig. (T.).
36. dvanajstę̑rnat, adj. zwölffach.
37. dvanajsterogúbən, -bna, adj. zwölffältig, Cig.
38. dvanajsterokǫ́tən, -tna, adj. zwölfwinkelig (= zwölfeckig), Cig.
39. dvanajsterokǫ̑tnik, m. das Zwölfeck, Cig. (T.).
40. dvanajsteronǫ́žən, -žna, adj. zwölffüßig, Cig.
41. dvanajsteroǫ́gəłnat, adj. zwölfeckig, Cig.
42. dvanajsteroplǫ́ščən, -ščna, adj. d. ogel, eine zwölfseitige Ecke, h. t.- Cig. (T.).
43. dvanajsterostràn, -strána, adj. zwölfseitig, Cig.
44. dvanajstfúntən, -tna, adj. zwölfpfündig, Cig.
45. dvanajstfȗntnik, ** m. der Zwölfpfünder, Cig.
46. dvanajstíca, f. 1) die Zwölf, Cig.; — 2) = dvanajsterica, Cig.
47. dvanájstič, adv. zum zwölftenmale, zwölftens.
48. dvanajstı̑ja, f. gospodarstvo dvanajsterih v občini, ker šteje občinski zbor dvanajst udov, Ljubušnje- Štrek. (Let.).
49. dvanajstína, f. der zwölfte Theil, das Zwölftel.
50. dvanajstı̑nka, f. das Zwölftel.
51. dvanájstka, f. die Zwölf, Cig.
52. dvanájstkrat, adv. zwölfmal.
53. dvanájstkratən, -tna, adj. zwölfmalig.
54. dvanajstlẹ́tən, -tna, adj. zwölfjährig.
55. dvanájstlja, f. der Aposteltag, (dvanajstla), Meg.- Mik.
56. dvanájstnik, m. der Zwölffingerdarm, Cig. (T.), Erj. (Som.).
57. dvanajščák, m. = občinski svetovavec (ker šteje občinski zbor dvanajst udov), Kras- Štrek. (Let.).
58. brȃdva, f. = bradlja, Cig., C., BlKr.
59. 1. jèdva, adv. kaum, Jan., ogr.- C., nk.; ("odvo" Ben.- Mik.).
60. 2. jedva, pron. = onadva, jedvina mati = njiju mati, ogr.- Mik.
61. jèdvaj, adv. = 1. jedva, Habd.- Mik.
62. klȃdva, f. die Unterlage, C.
63. mı̑dva, mę̑dvẹ, pron. wir zwei.
64. molę̑dva, f. eine zudringlich bittende Person, Mik.
65. nadvȃrstvən, -stvəna, adj. obervormundschaftlich, Cig.
66. nàdvȃrstvọ, n. die Oberaufsicht, Nov.- C.; — die Obervormundschaft, Cig.
67. nàdvȃruh, m. der Obervormund, Jan., (-varh) Cig.
68. obadvȃ, m. -ẹ̑, f., n., num. = oba, Cig., Jan., kajk.- Mik.; sklanja se navadno le drugi del ( prim. Mik. (V. Gr. III. 147.)), n. pr. obadvema, Dalm.- Mik.
69. ǫ́bedva, num., Mik., jvzhŠt., tudi: obedvȃ, Dol., Gor.; pogl. obadva.
70. oblǫ̑dva, f. = obloda, Jan., M., Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Gor.
71. odvábiti, -im, vb. pf. 1) weglocken, entlocken; — 2) das erste, gew. eine Stunde dem Gottesdienst vorausgehende Läuten beendigen; odvabil je že zdavnaj, Dol., jvzhŠt.
72. odvábljati, -am, vb. impf. ad odvabiti; weg-, entlocken, Cig.
73. odvȃda, f. die Abgewöhnung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Dol.
74. odváditi, -vȃdim, vb. pf. abgewöhnen; o. koga česa; o. otroka jezik kazati; — o. otroka, das Kind der Mutterbrust entwöhnen, abspenen, Cig.; — o. se, aus der Übung kommen, sich abgewöhnen; o. se česa; — o. se (o ptičih), das Nest verlassen, C.
75. odvȃga, f. das Gegengewicht, C.
76. odvȃgati, -am, vb. pf. 1) abwägen, zuwägen; kruh družini o.; — 2) aufwiegen, o. kaj, C.; an Gewicht übertreffen, Gor.
77. odvagovȃnje, n. das Abwägen, das Zuwägen.
78. odvagováti, -ȗjem, vb. impf. ad odvagati; ab-, zuwägen; o. komu kaj.
79. odvaj, adv., Krelj- M., C., pogl. jedva.
80. odvȃja, f. = odvada, Cig., Jan.
81. odvajáłən, -łna, adj. Ableitungs-: odvajȃłna struga, DZkr.
82. 1. odvájanje, n. das Abgewöhnen, das Entwöhnen.
83. 2. odvȃjanje, n. das Ableiten, Jan. (H.).
84. 1. odvájati, -am, vb. impf. ad odvaditi; abgewöhnen; o. se česa, eine Gewohnheit allmählich ablegen.
85. 2. odvȃjati, -am, vb. impf. ad odvoditi, odvesti, odpeljati; 1) wegleiten, ableiten, Jan., Cig. (T.); — 2) = odlagati, verzögern, C.
86. odvȃłək, -łka, m. das Abgewälzte, M.; — skala, katera se je odvalila, Cig.
87. odvalína, f. kar se je odvalilo: odvaline, die Erdabsitzung, das Geröll, Cig.
88. odvalíti, -ím, vb. pf. wegwälzen; kamen o.; — krivnjo na koga o., die Schuld auf jemanden schieben, Cig.; — o. se, weg-, abrollen, rollend sich ablösen; — kamen se mi je od srca odvalil, ein Stein ist mir vom Herzen gefallen.
89. odváljati, -am, vb. pf. wälzend oder rollend fortschaffen, ab-, wegwälzen; ni odnesel soda, ampak odvaljal ga je.
90. odvaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odvaliti, odvaljati; ab-, wegwälzen.
91. odvaríti, -ím, vb. pf. (das Loth) wieder abschmelzen, ablöthen, Cig.
92. odvárjati, -am, vb. impf. ad odvariti; ablöthen, Cig.
93. odvȃžanje, n. das Wegfahren, das Wegführen.
94. odvȃžati, -am, vb. impf. ad (odvesti) odvoziti, odpeljati; 1) mittelst eines Fahrzeuges wegführen; začeli so podrtine odvažati; — 2) verschieben, C.
95. odvážən, -žna, adj. = pogumen, odločen, kühn, muthig, entschieden, Jan., C.; — (po drugih slov. jezikih).
96. odvážnost, f. die Kühnheit, die Entschlossenheit, Jan., C., Zora; — prim. odvažen.
97. onȃdva, onẹ̑dvẹ, gen. njiju, pron. sie zwei.
98. padvȃn, m. eine Art Kleiderstoff: oblačilo iz domačega padvana, Vod. (Pes.).
99. padvȃnka, f. oblačilo iz padvana, M.
100. padvȃnski, adj. kar je iz padvana: padvanska suknja = padvanka, Nov.- C.

1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani