duhov (113)

1. dúhov, adj. duhovo, Pfingsten, Jan., Levst. (Nauk); o duhovem, zu Pfingsten, Z.
2. duhǫ́vən, -vna, adj. 1) = duševen, geistig, Geistes-, Mur., Cig., Jan.; — 2) geistlich, duhovni gospodje, duhovno opravilo, duhovne vaje.
3. duhǫ́vən, -vna, m., pogl. duhovnik.
4. duhǫ́vənski, adj. = duhovniški, Jurč.
5. duhǫ́vənstvọ, n. = duhovščina, Cig., C.
6. duhovı̑dəc, -dca, m. der Geisterseher, Jan., Cig.; — rus.
7. duhovı̑dstvọ, n. die Geisterseherei, Cig.
8. duhovı̑n, m. ein Dämon, C., Rib.- Mik.; — der böse Geist, der Teufel, Lašče- Levst. (Rok.); E, prav gotovo je duhovin, Ker tolik né smrtne matere sin, Levst. (Zb. sp.); nečisti duhovin, = hudič, Vrt.
9. duhovína, f. das Gespenst, C., Krelj; — kadar ris (= volkodlak) spi, gre njegova duhovina drugemu spečemu kri sesat, Nov.; ( m. pred "ednim" duhovino, Krelj).
10. duhovı̑t, adj. geistvoll, geistreich, nk.; duhovite domislice, geistreiche Einfälle, Cig. (T.).
11. duhovı̑tost, f. die Geistreichheit, nk.
12. duhǫ̑vnica, * f. 1) die Priesterin, Cig., Jan., C.; — 2) = duhovščnica, C.
13. duhovnı̑ja, f. der einem Geistlichen unterstehende Sprengel, die Pfarre, Cig., Jan., nk.
14. duhǫ́vnik, m. der Geistliche, der Priester.
15. duhovníšče, n. das Presbyterium, Cig., Jan., Vrt.
16. duhǫ́vniški, adj. = duhovski, priesterlich, nk.
17. duhǫ́vništvọ, n. = duhovstvo, Z., nk.
18. duhǫ́vnost, f. die Geistlichkeit (als Eigenschaft), Cig., Jan.
19. duhǫ́vski, adj. geistlich, priesterlich, Priester-; d. stan, der Priesterstand.
20. duhǫ̑vstvọ, n. 1) das Priesteramt, Mur., Cig., Jan.; — 2) = duhovščina, Mur., Cig., Jan.
21. duhovstvováti, -ȗjem, vb. impf. das Priesteramt ausüben, vzhŠt.- C.
22. duhǫ́vščina, f. die Geistlichkeit, der Clerus.
23. duhǫ̑vščnica, * f. = duhovsko semenišče, das Priesterseminar, Mur., Cig., Jan., Slom., ZgD., nk.
24. nàdduhǫ́vnik, m. der Erzpriester, Jan. (H.).
25. neduhǫ́vən, -vna, adj. ungeistlich, profan, Cig., Jan.
26. neduhovı̑t, adj. geistlos, nk.
27. neduhǫ́vnik, m. der Nichtpriester, der Laie, Cig.
28. neduhǫ́vski, adj. ungeistlich, Cig., Jan.
29. oduhǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. durchgeistigen, vergeistigen, Cig. (T.).
30. oduhǫ́vljati, -am, vb. impf. ad oduhoviti, Jan. (H.).
31. oduhovljávati, -am, vb. impf. = oduhovljati, durchgeistigen, Cig. (T.).
32. ogleduhovȃnje, n. das Ausspähen, das Spionieren, Cig., Nov.- C., DZ.
33. ogleduhováti, -ȗjem, vb. impf. Spionsdienste leisten, spionieren, Cig., Nov.- C.
34. poduhǫ́vniti, -ǫ̑vnim, vb. pf. zum Priester machen, ordinieren, Cig., Jan.; p. se, ein Priester werden, Bes., SlN.
35. svẹtnoduhǫ́vski, adj. weltgeistlich, DZ.
36. alumnāt, m. das Alumnat ( nav. = duhovsko semenišče).
37. blı̑žati, -am, vb. impf. nähern; b. se, sich nähern, nahen; sovražnik, nevihta, zima se bliža; b. se komu, h komu; Z duhovnim bliža slapu se Savice, Preš.; konj frče, če se k njemu osel bliža, ogr.- Valj. (Rad); b. se koncu ali h koncu, nk.
38. brevír, -rja, m. duhovniški molitvenik, das Brevier; b. moliti.
39. deficiēnt, m. zaradi bolehnosti za službo nesposoben duhovnik, der Deficient.
40. dežę̑łski, * adj. 1) Landes-; deželska gospoščina, Trub.; deželske postave, Krelj; deželski oblastnik, Schönl.; deželska reč, Landesangelegenheit, Cig.; deželski zlati denarji, Landesgoldmünzen, DZ.; — 2) weltlich: duhovska in deželska oblast, Cig.; deželski ljudje, Jsvkr.
41. dosę̑łəc, -łca, m. der Einwanderer, der Colonist, Cig. (T.), DZ.; najvažnejši in najboljši del doselcev so gotovo duhovniki, Slovan.
42. dostojȃnstvọ, n. die Würde, Cig., nk.; ta gospod je po svojem dostojanstvu duhovnik, Levst. (Nauk); — hs.
43. druīd, m. galski duhovnik, der Druide.
44. dȗh, dȗha, m. 1) der Hauch, Mur., Jan.; smrtni d., der Todeshauch, Cig.; — 2) der Geruch; lep, dober duh, angenehmer Geruch; d. imeti po čem, nach etwas riechen; vinski d., der Weingeruch; pl. duhovi, wohlriechende Sachen, Mur.; — ni duha ne sluha za njim, po njem, er ist verschollen; — 3) ( gen., acc. duhȃ) der Geist: a) ein geistiges Wesen; sveti duh, der heilige Geist; nebeški duhovi, die Himmelsgeister; peklenski d., der Höllengeist; — gorski d., der Berggeist, Cig., Jan.; — = das Gespenst: strah pred duhovi; — b) der geistige Theil des Menschen: meso želi zoper duha, Dalm., Kast.; Kdo zna Noč temno razjasnit', ki tare duha? Preš.; visokega, bistrega duha človek, nk.; — c) der Geist = der innere Charakter, die inneren Eigenschaften: preroški d., der Prophetengeist, Cig.; Bog tebi dodeli duha pobožnosti, Ravn.- Mik.; pesem — božjega prazna duha, Preš.; krščanski d., die christliche Gesinnung, Cig.; enega duha, von gleichem Geiste beseelt, Cig.
45. édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.- Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
46. gospǫ́ščina, f. 1) der Herrenstand; tudi nji je dišala gospoščina, LjZv.; — 2) die Obrigkeit, Meg.; deželska in duhovska g., Trub.; od hude gospoščine silo in vse zlo trpeti, Dalm.; — 3) das Dominium, die Grundherrschaft, Cig., Jan.; — der herrschaftliche Grund, Svet. (Rok.); — 4) vormals: die Abgaben und Leistungen an die Grundherrschaft, ogr.- C.
47. hierarhı̑ja, f. duhovsko oblastništvo, die Hierarchie.
48. humōr, -rja, m. duhovita, dobrohotno šaljiva presoja človeških slabosti, der Humor.
49. izpodredíti, -ím, vb. pf. 1) als Nachwuchs aufziehen; i. veliko živine, Gor.; — = odgojiti: i. dobro duhovščino, Slom.; — nachwachsen lassen: i. gozd, Cig.; i. les na goličavi, Cig.; gozd se izpodredi, wächst wieder nach, Cig.; — 2) etwas mästen, feist, dick machen, Z., Jan.
50. izpọ̑vẹd, f. 1) die Aussage, Jan., C.; — das Bekenntnis, die Fassion: ustna, pismena i., nk.; treba, da gospodarji store izpoved, koliko dobivajo najma, Levst. (Nauk); i. zatoženčeva, Levst. (Nauk); — 2) die Beicht; k izpovedi iti, zur Beichte gehen; pri izpovedi biti, bei der Beichte sein; = na izpovedi b., Krelj; i. opraviti, die Beichte verrichten: na i. gre duhovnik h kakemu bolniku, jvzhŠt.; — nav. spoved; tudi: izpȏvẹd.
51. izpovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpovedati; 1) aussagen, bekennen, Mur.; — 2) i. se, beichten; — 3) izpovedovati, die Beichte hören; trije duhovniki izpovedujejo; i. koga, jemanden Beichte hören.
52. izprevȃjati, -am, vb. impf. ad izprevoditi; 1) hin- und herführen; herumführen; konje izprevajajo po vožnji, da se polagoma ohlade, jvzhŠt.; — 2) begleiten, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; mrtveca i., eine Leiche begleiten, BlKr.- M.; duhovnik izprevaja, der Priester hält ein Begräbnis ab, BlKr.
53. izučíti, -ím, vb. pf. 1) auslehren, abrichten, ausbilden; — i. se, auslernen, ausstudieren, sich ausbilden; i. se za duhovnika, LjZv.; izučen, einer der ( z. B. ein Handwerk) ausgelernt hat: i. mizar, kovač; — 2) witzigen; izučilo me je, ich bin gewitzigt worden, C.; — i. se, klug werden, Cig.
54. jerej, m. = duhovnik, Z.; ("joerö", Rez.- Baud.); — prim. jerov.
55. kaplȃn, m. duhovski pomočnik, der Kaplan; vojaški k., der Militär-, Feldkaplan.
56. klērik, m. duhovnik, der Cleriker, Jan. (H.).
57. 1. klícati, klı̑čem, vb. impf. rufen; na pomoč, na pomaganje k., um Hilfe rufen; pijače k. v krčmi, ein Getränk verlangen, Jurč.; po imenu k., beim Namen rufen, nennen; — anrufen: Boga k., duhove k.; anrufen: v Boga k. ob sili, Ravn.; na Boga k., Krelj, Trub., Dalm.; na svetnike k., Z.; na boj k., zum Kampfe herausfordern; pod orožje k., das Aufgebot ergehen lassen, Cig.; k. koga na pravico, zur Verantwortung ziehen, Z.; namestnika k., den Ersatzmann einberufen, DZ.; — laden, Cig.; na pir k., Z.; — locken, Cig.; sovo klicati s čovinkom, jvzhŠt.; — aufrufen: po vrsti k., Cig.; — verkündigen, verlautbaren, Cig.; k. po občinah zakon, Levst. (Nauk); ure k., die Stunden abrufen, Cig.; — nennen, k. se, heißen, Cig., Jan.; Pravi Bog se kliče Bog ljubezni, Preš.; (menda po it. chiamarsi).
58. konzistōrij, m. = konsistorij, duhovno svetovavstvo (papeževo, škofovsko), das Consistorium, Cig., nk.
59. lokalīst, m. lokalijski duhovnik, der Localist.
60. māg, m. der Magier, (magi so bili duhovniki Medov in Perzov), Jan., nk.
61. malı̑ški, adj. Götzen-, abgöttisch, M.; mališki duhovniki, Cv.
62. māni, m. pl. pri starih Rimljanih dobri duhovi (sence) umrlih, die Manen, Preš.
63. medsvẹ́tən, -tna, adj. kdor med svetom živi: medsvẹ̑tnọ duhovstvo, ZgD.
64. nadrȃmnica, f. der Tragriemen, Jarn.; — duhovska n. = štola, Guts.
65. nè, part. 1) nicht; (v nikalnih stavkih stoji vselej pred glagolom ali pomočnim glagolom: ne govorim; ne bom govoril; govoril ne bom; v pogojnem naklonu stoji tudi za besedico "bi": on ne bi mogel, on bi ne mogel; — z nekaterimi glagoli [biti, hoteti, imeti] se druži v sedanjem času v eno besedo: nesem, nečem, nemam: ako je v stavku ena ali več zloženih nikalnic, mora vselej še nikalnica "ne" pred glagolom stati: nihče me ne vidi; nikjer nikogar ne vidim); — kaj ne? nicht wahr? — ne — ne, weder — noch; ni ga ne v dnevi ne v zemlji (= nikjer ga ni), Banjščice- Erj. (Torb.); — ne le, ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — ne da bi, ohne dass, ohne zu; šel je od nas, ne da bi bil črhnil besedico; anstatt dass, anstatt zu; ne da bi naše pravice branili, bratijo se z nasprotniki; geschweige denn; ne da bi ga pozdravil, še pogledal ga ni, er hat ihn nicht einmal angesehen, geschweige denn gegrüßt; prim. da I. 4); — ne da bi, ja nicht; ne da bi ga tepel! prügele ihn ja nicht! ne da bi pozabil! vergiss ja nicht! — 2) strinja se v eno besedo z adjektivi in substantivi ter jim daje nasprotni pomen: un-, Un-; nedolžen, unschuldig; nesrečen, unglücklich; nevihta, das Ungewitter; v mnogih novejših takih izrazih samo le zanikuje pomen: neduhovnik, der Nichtpriester, der Laie.
66. nósiti, nǫ́sim, vb. impf. 1) tragen; — vodo, drva n. v kuhinjo; čebele pridno nosijo, Por.; veter prah v oči nosi; morje ladje nosi; n. (dete), schwanger gehen, Cig., Jan.; — trächtig sein: kobila nosi, Gor.; glavo visoko n., sich hochtragen; — 2) n. se, schweben: n. se po zraku, Cig. (T.); sich geberden, sich gerieren, sich benehmen; mogočno, moški se n., vornehm, stolz einhergehen; Ko grom se nos' in blisk in piš ( namr. kralj Matjaž), Npes.-K.; prva dva stanova, plemstvo in duhovstvo, nosila sta se zatorej kakor gospoda nad meščanom, Jurč.; nerodno se n., Jurč.; — pos. sich stolz benehmen, Zilj.- Jarn. (Rok.), Kr.; n. se nad čim, sich über etwas aufhalten, Cig.; — 3) n. se, sich kleiden; po gospodsko, po kmetsko se nositi.
67. obọ̑j, num. der eine und der andere, beide; beiderseitig; oboja, deželska in duhovska gospoščina, Trub.; oboje vilice, beide Gabeln; oboji se motijo, LjZv.; — beiderlei; oboje vino; — glede rabe prim. dvoj.
68. óče, -ę́ta, m. der Vater; stari o., der Großvater; duhovni o., der geistliche Vater (eines primicierenden Priesters), Št.; krušni o., der Pflegevater; cerkveni očetje, die Kirchenväter, Cig., Jan., nk.; veliki o. = starejšina, C.; krstni o. = boter, ogr.- C.
69. 1. odmẹ́niti, -im, vb. pf. bestimmen; v dar kaj o. komu, C.; za reveže kaj o., Z.; odmenjen, zugedacht, Cig.; vloge odmenjene oblastvom, Levst. (Nauk); odmenil ga je oče za duhovski stan, Jurč.; designieren, Cig., Jan.; — widmen, Jan., nk.; o. se za kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.
70. odveznína, f. die Ablösungsgebür; odveznina duhovniške bire, ZgD.
71. ogledováti, -ȗjem, vb. impf. ad ogledati, 1) beschauen, besichtigen; mrliča (mrliče) o., die Todtenbeschau vornehmen; vojsko o., das Heer mustern, Cig.; — betrachten: duhovno o., geistig beschauen, Cv.; — kundschaften, spionieren, Cig., Jan.; — o. se, sich besehen; o. se v zrcalu, sich bespiegeln, Cig.; — 2) o. se, herumschauen, umherblicken, Cig., Jan.; — säumen, Dalm.- C.; kaj se ogleduješ? jvzhŠt.
72. opẹ̑šanəc, -nca, m. der Deficient: duhovni o., der Deficientenpriester, Raič ( Let.).
73. oskȓba, f. die Versorgung, M.; die Verpflegung, DZ.; oskrbo uživati, verpflegt werden, DZ.; o. ubogih, die Armenpflege, Cig. (T.); duhovna o., die Seelsorge, DZ.
74. oskrbník, m. 1) der Besorger, der Pfleger, der Verwalter, Cig., Jan., nk.; graščinski o., der Herrschaftsverwalter, Cig., Jan.; oskrbniki njegovega kraljestva, Škrinj.- Valj. (Rad); — der Curator, Cig., Jan.; o. kake zapuščine, Cig.; duhovni o., der Seelsorger: izpovedniki in drugi duhovni oskrbniki, Guts. (Res.); — 2) der Verpfleger, der Versorger, Cig.
75. otę̑pək, -pka, m. nav. pl. otepki; 1) herabgeschlagene Früchte, Cig.; — 2) lange Rockschöße: dolgi otepki duhovnikove suknje, Jurč.
76. oznániti, -znȃnim, vb. pf. bekannt machen, verkündigen, verlautbaren; kaj je župan pred cerkvijo, duhovnik s pridižnice oznanil? z bobnom o., unter Trommelschlag publicieren, Cig.
77. 1. páhniti, pȃhnem, vb. pf. huschen: duhovi pahnejo pod zemljo, Npr.-Krek; stürzen: vsi so na me pahnili, Mur.; v posteljo p., ins Bett hinfallen, C.; sich entsetzen, erschrecken: pahnila je, C.
78. pastı̑rstvọ, n. 1) das Hirtenamt, Z.; — dušno p., die Seelforge, Cig., Jan., nk.; duhovno p., die Pastoraltheologie, Jan. (H.); — 2) die Schäferwelt, Cig.
79. pogȃjati, -am, vb. impf. ad pogoditi; 1) zu errathen suchen, vermuthen, Habd.- Mik.; treffen: pot p., den rechten Weg gehen, ( fig.) es recht zu machen pflegen, Dol.; — 2) p. se, übereinzukommen suchen, verhandeln, Unterhandlungen pflegen; dolgo sta se pogajala, pa se nista mogla pogoditi; p. se za mir, Friedensverhandlungen pflegen, Cig.; — 3) p. se, sich vertragen, Cig., Jan., C.; najbolje se pogaja, kar je z domačega kraja, Npreg.- Jan. (Slovn.); nista se mogla pogajati, Zv.; — 4) bedingen: materialni in duhovni napredek drug drugega pogajata, Zv.; — 5) anhexen, Dol.- Cig.
80. pomočník, m. der Helfer; der Gehilfe, der Hilfsarbeiter, der Mitarbeiter; duhovni p., der Cooperator; kupčijski ali trgovski p., der Handelscommis; krmarjev p., der Steuermannsmaat, pristrojni p., der Maschinenmaat, DZ.
81. 2. pòp, pópa, m. der Pope (pravoslaven duhovnik).
82. posvečevȃnje, n. 1) die Heiligmachung; — die Heiligung; p. praznikov; — die Heiligsprechung, Cig.; — 2) das Einweihen, die Consecration; p. zvonov, duhovnikov; — 3) die Widmung(en), nk.
83. posvečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. posvetiti; 1) heilig machen; sveti Duh nas posvečuje; — heilig sprechen, Jan.; — heiligen; p. praznike; — 2) einweihen, weihen, consecrieren; duhovnike, kruh in vino p.; — 3) widmen, Jan., nk.
84. posvẹtə̀n, -tnà, adj. weltlich, irdisch; posvetni ljudje, posvetno blago, posvetno veselje; posvetna duhovščina, der Säcularclerus; — tudi: posvẹ́tən, -tna, nk., in: posvétən, jvzhŠt.
85. posvetı̑təv, -tve, f. 1) die Weihe: p. duhovnikov, Cig.; — 2) die Widmung, Cig.
86. potelę̑sən, -sna, adj. körperlich: potelesna reč, Dalm.; potelesna nadloga, Guts. (Res.); potelesno, dem Leibe nach, C.; potelesno kraljevati, Krelj; duhovno bogat je bil potelesno siromak, Cv.
87. prelāt, m. višji duhovnik, der Prälat.
88. prevagováti, -ȗjem, vb. impf. ad prevagati, prevagniti; 1) durchwägen, überwägen; ( fig.) Gospod duhove prevaguje, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) überwiegen, vorherrschen, Jan., C., nk.; število veselih dni prevaguje, Zora.
89. prezbitērij, m. duhovniški prostor v cerkvi, das Presbyterium.
90. príličnost, f. 1) die Angemessenheit, Z.; die Conformität, Cig.; — die Bequemlichkeit, die Gelegenheit, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Geschicklichkeit, die Fähigkeit, die Tauglichkeit, Cig., ogr.- Valj. (Rad); nima priličnosti za duhovski stan, Z.; — 3) prilı̑čnost, die Anständigkeit, Cig., Jan.; zunanji službi božji priličnost napraviti, Ravn.- Valj. (Rad).
91. pristǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) hinzutreten; p. h komu in ga pozdraviti; p. na pomoč, zu Hilfe kommen, Cig.; k delu p., Hand mit anlegen, Cig.; zu Hilfe kommen: bližnjemu p., Bas.; da bi mu sv. Duh pristopil, Burg.; die Messe beginnen: duhovnik je že pristopil; za botra p. pri krstu, Gevatter stehen, jvzhŠt.; — prisad je pristopil, der Brand ist zugeschlagen, Cig.; — 2) beitreten; k veri, k društvu p.; — beipflichten: p. h komu, k čemu, Cig.; p. h komu, jemandes Partei nehmen, Jan.; — p. kam, irgendwohin zuheiraten, Cig.
92. pritlíčnost, f. die Niedrigkeit, Jan.; — ( fig.) nekaka duhovna p., Cv.
93. prodȃja, f. der Verkauf; posilna p., zwangsweise Veräußerung, DZ.; p. duhovnih reči, Krelj; slaba p., schlechter Absatz, Cig.; na prodajo = na prodaj, Meg., Boh., Dalm.; nebesa so na prodajo, Krelj; na prodajo postavljene reči, Hip. (Orb.); na prọ̑dajo biti, v prọ̑dajo staviti, Levst. (Nauk); — der Verschleiß; p. soli, tobaka; p. na debelo, na drobno, der Groß-, Kleinverschleiß.
94. rabīnəc, -nca, m. judovski duhovnik, der Rabbiner, Jan., nk.
95. rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.- C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.- C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.- Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.- C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.- C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.- Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi ( Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.- Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren- Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [ nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]- Mik.).
96. reverēnda, f. duhovniško oblačilo, die Reverende, Cig.
97. 1. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten ( prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen ( prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; ( prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise ( nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.- Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.- Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica ( Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.
98. samotník, m. der Einsame, Cig., Jan.; der Einsiedler, Dict., Mur., Cig., ZgD., Zora; imeli so svoje duhovnike in samotnike, Cv.
99. sẹ́vati, -am, vb. impf. scheinen: Povsod sirotam sevaš le! Greg.; strahlen: nekaj izrednega, duhovitega jej je sevalo s krasnega obraza, LjZv.; — prim. sijati.
100. skléniti, sklę́nem, vb. pf. 1) fest zusammenfügen; sodu doge z obročem s.; s. roke, die Hände falten; zusammenschließen, Cig.; s. pse. die Hunde koppeln, Cig.; Pod bledo luno se nad njo Duhovi so sklenili, Preš.; s. po zakletju: sklenjen volk, ein gebannter Wolf, Cig.; s. se, sich schließen, zugehen (von einer Wunde), Cig.; sich vereinigen: da sklenete se enkrat najni poti, Preš.; s. se s kom v molitev, Burg.; sklenjeni z družbo izvoljenih, Burg.; s sklenjenimi močmi, mit vereinten Kräften, Cig.; — 2) zuende bringen, schließen; s. pridigo, sejo; — s. račun, eine Rechnung abschließen, Cig.; — das Leben schließen, sterben: sklenil je; — 3) abschließend zustande bringen, schließen; kup, pogodbo, zavezo, zakon, mir s.; — pesem s., verfassen: Jaz sem tako pesen sklenil, Da se medved je oženil, Npes.- M.; — 4) den Schluss ziehen, folgern, schließen: s. kaj iz česa, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) einen Beschluss oder einen Vorsatz fassen, beschließen, sich vornehmen; sodbo s., ein Urtheil fällen, Cig.; kaj ste sklenili?; vojsko s.; trdno je sklenil, da se bode poboljšal (ali: poboljšati se); Zdaj si bom tako sklenil, Dekletom ne bom več verjel, Npes.-K.; — (v poslednjih pomenih po zgledu nem. schließen, beschließen).

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani