dušen (45)

1. dúšən, -šna, adj. 1) Seelen-, Geistes-, geistig; dušna paša; — 2) na dušno, o dušnem, zu Allerseelen, C.; na večer pred dušnim, Pjk. (Črt.).
2. dušénje, n. das Erstickenmachen.
3. blagodúšən, -šna, adj. edelmüthig, Cig., Jan., nk.
4. blẹdúšən, -šna, adj. bleich ( zaničlj.), C.
5. brezdúšən, -šna, adj. herzlos, gefühllos, Mur., Cig., Jan., Vrt.; zanikarno in brezdušno izpolnjevati dolžnosti, LjZv.; gemüthlos, Cig. (T.); — hs.
6. dobrodúšən, -šna, adj. gutmüthig, gemüthlich, Jan., Cig. (T.).
7. edinodúšən, -šna, adj. einhellig, Cig.
8. enakodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, Cig., Jan., M.
9. enodúšən, -šna, adj. einmüthig, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
10. hladnodúšən, -šna, adj. kaltblütig, SlN.
11. krepkodúšən, -šna, adj. = krepkoduh, Levst. (Zb. sp.).
12. lahkodúšən, adj. = lahkomiseln, C.
13. malodúšən, -šna, adj. 1) kleingeistig, engherzig, Cig., Jan.; — 2) = malosrčen, kleinmüthig, Mur., Cig., Jan., nk.
14. mirnodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, Jan., SlN.
15. močnodúšən, -šna, adj. starksinnig, Z.
16. mrzlodúšən, -šna, adj. kaltsinnig, nk.
17. nadȗšən, -šna, adj. schwerathmig, engbrüstig, Jan.
18. navdúšenje, n. die Begeisterung, Jan.; z velikim navdušenjem koga sprejeti, nk.
19. nedúšən, -šna, adj. unmenschlich, Cig.; — hs.
20. neprodúšən, -šna, adj. luftdicht, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); neprodušno zaprt, DZ.
21. nezdúšən, -šna, adj. gefühllos, unmenschlich, grausam, Mur., Cig.; že so bile nezdušne, da tolovaji ino razbojniki ne tako, Ravn.
22. nizkodúšən, -šna, adj. einer gemeinen Seele entsprechend: nizkodušne krivice, Cv.
23. plahodúšən, -šna, adj. kleinherzig, Jan.
24. pobitodúšən, -šna, adj. kleinmüthig, Mur., Slom.- C.
25. prostodúšən, -šna, adj. offenherzig, freimüthig, Cig., Jan., C.; — naiv, Jan., Cig. (T.).
26. ravnodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, M., nk.
27. svetodúšən, -šna, adj. Pfingst-, SlN.- C., Let.
28. veledúšən, -šna, adj. hochherzig, großmüthig, Jan. (H.).
29. velikodúšən, -šna, adj. großmüthig, Mur., Cig., Jan., nk.
30. visokodúšən, -šna, adj. hochsinnig, Jan. (H.).
31. vzdȗšən, -šna, adj. Luft-, nk.; — luftig, Jan.
32. zadúšən, -šna, adj. 1) Seelen-, Jan.; zadȗšna maša, die Seelenmesse, Krelj; — 2) = zadušljiv, erstickend, mephitisch, Stick-, Cig., Jan.
33. zadušę́nəc, -nca, m. der Erstickte, Let.
34. zadušénje, n. die Erstickung.
35. zdúšən, -šna, adj. gewissenhaft, C.; zdušno odgajati, LjZv., Navr. (Let.); — hs.
36. žlahtnodúšən, -šna, adj. edelmüthig, Cig., Jan.
37. ditirāmb, m. navdušen slavospev, der Dithyrambus.
38. dúša, * f. 1) die Seele; človek je iz duše in telesa; pri moji duši! bei meiner Seele! tudi: pri moji krščeni duši! Št.; na mojo dušo, LjZv.; v dušo ginjen, innig gerührt, Cig.; iz vse duše, aus dem Grunde des Herzens, Cig.; — duša moja! ljuba duša! mein Herzchen! mein Lieber, meine Liebe! živa d. ne ve, keine Seele weiß es; vsaka živa (ali: krščena) d., jedermann, Št.- C.; dobra d., eine gute Seele; poštena duša, eine ehrliche Haut; dober je, kakor duša, Notr.; duša je, er hat Gemüth, Cig. (T.); — mesto šteje 30.000 duš (= Einwohner); — 2) der Lampendocht; — 3) die eingenähte Knopfform, Cig., Tolm.- C., Dol.; — 4) die Nadel in dem Schützen der Weber und Tuchmacher, Cig., BlKr.- M.; — 5) der Dorn im Schlüsselloch, Cig.; — 6) die Federseele, h. t.- Cig. (T.); — 7) das Mark in den Früchten, Jan.; — 8) der Bügeleisenstahl, Štrek., Goriš.; — 9) krompir za saditev, kateremu so tiste dele obrezali, ki imajo klice, pokvarjen (zadušen), Dol.; — 10) babja duša = babja dušica, der Quendel, der Thymian (thymus serpyllum), Fr., vzhŠt.- C.
39. fanātičən, -čna, adj. sanjarsko, strastno navdušen, fanatisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
40. maloúmən, -mna, adj. 1) beschränkt, Jan. (H.); — 2) = malodušen 1), Cig., Jan.
41. mladę́niški, adj. Jünglings-, Jugend-, jugendlich; mladeniška navdušenost.
42. plahosŕčən, -čna, adj. = plahodušen, M.
43. psīhičən, -čna, adj. dušen, psychisch, Cig. (T.).
44. zadušíti, -ím, vb. pf. ersticken machen; kašelj me hoče z.; dim ga bo zadušil; — ogenj, oglje z., das Feuer, die Kohlen löschen; — zadušena dolinica, ein dumpfiges Thal, Vrtov. (Km. k.); — z. vest, das Gewissen betäuben, Cig.; — z. upor, den Aufstand unterdrücken, Cig., Jan., nk.
45. zavȃjati, -am, vb. impf. ad zavesti; verführen, verleiten, Cig. (T.); ni jih zavajala navdušenost, Nov.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani