drzniti (13)

1. 1. dŕzniti, dȓznem, vb. pf. schabend einen Zug thun, Z.; — prim. drzati.
2. 2. dŕzniti, dȓznem, vb. pf. sich erkühnen, Mur., Cig., Mik.; ne drznem dalje, weiter wage ich es nicht, Cig.; nav. d. se, sich unterstehen, wagen; sich die Freiheit nehmen, Cig.; d. se vprašati, so frei sein zu fragen, Cig.
3. drzníti, -ním, vb. impf. ermuthigen, ogr.- C.
4. oddŕzniti, -dȓznem, vb. pf. ein wenig öffnen: oddrznjene duri, Erj. (Izb. sp.); pogl. otrzniti.
5. predŕzniti se, -dȓznem se, vb. pf. 1) sich unterstehen, sich erdreisten; kako si se predrznil kaj tacega storiti? — (predrznjen = predrzen, C., Rib.- M.); — 2) aufhören schüchtern zu sein; moram dečka v šolo dati, da se malo predrzne, Lašče- Levst. (Rok.).
6. vzdŕzniti se, -dȓznem se, vb. pf. erschaudern, C.
7. zadŕzniti, -dȓznem, vb. pf. = zadrgniti, Mur., C.
8. zdŕzniti, -dȓznem, vb. pf. ermuthigen, C.; — z. se, sich erdreisten, Jan.; — ( nam. vzd-?).
9. zdŕzniti se, -dȓznem se, vb. pf. erschaudern, erbeben, Meg., Dict., Cig., Jan., Str., Zv., C., Dol.; Konj se zdrzne, v stran zahrska, Levst. (Zb. sp.); zdrznila se je od strahu, Zv.
10. predrzováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad predrzniti se, Jan.
11. zdrízati se, -am se, vb. impf. ad zdrzniti se; schauern, Lašče; zdrizam se pogosto, Zv.; (zdrizati, schaudern machen, Str.).
12. zdŕzati se, -zam se, vb. impf. ad zdrzniti se, Cig.; — prim. zdrizati se.
13. zlę́niti se, -lę̑nem se, vb. pf. = zdrzniti se, erschauern, Dict., Bolc- Erj. (Torb.); človek se zlene in strese, Rog.- Valj. (Rad); — nam. zlekniti se, vzlekniti se.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani