družinče (3)

1. družínče, n. der Dienstbote; četvero družinčet.
2. družı̑nəc, -nca, m. 1) der Hausgenosse, C.; — 2) = družinče, Jan.
3. mlȃjše, -eta, m. der Nachkomme, Mur., Danj.- Mik.; (= družinče, Mur.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani