Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

drozg (30)

  1. drǫ̑zg, m. die Singdrossel (turdus musicus); beli d., die Weindrossel (turdus iliacus), Cig.; črni d., die Amsel, Cig.
  2. 1. drǫ̑zga, f. die Maische, Jan., DZ., C.; etwas Zerquetschtes, z. B. Obst, Z.; — der Koth: drozga je, es ist kothig, M.
  3. 2. drǫ̑zga, f. der Rindschmalzsatz, C.; — pogl. troska.
  4. drozgáč, m. 1) der Maischer, DZ.; — 2) = drskač, die Misteldrossel, Frey. (F.).
  5. drǫ̑zgalica, f. die Maische, Cig., C., DZ.
  6. drǫ̑zgaličən, -čna, adj. Maisch-: drozgalični prostor, der Maischraum, DZ.
  7. drozgaličnják, m. der Maischbehälter, DZ.
  8. drǫ̑zgałnik, m. das Maischholz, Cig.
  9. drozgálọ, n. der Pantscher, Cig.
  10. drǫ̑zgati, -am, vb. impf. maischen, quetschen, etwas Weiches zerdrücken, Cig., Jan., C., Dol.; grozdje d., Cig.; s kolom drozgati kaj, Savinska dol.
  11. drozgẹ̑la, f. die Rosendrossel (gracula rosea, turdus roseus), Frey. (F.).
  12. drozgomẹ̑snica, f. die Einmaischkammer, DZ.
  13. drozgovȃłnica, f. der Maischkochapparat, DZ.
  14. drǫ̑zgva, f. = troskva, die Butterhefen, Št.- C.
  15. zdrǫ̑zgalica, f. die Maische, Cig. (T.), C., Vrtov. (Km. k.).
  16. zdrǫ̑zgaličən, -čna, adj. Maisch-, Cig.
  17. zdrozganína, f. der Pantsch, Cig.
  18. zdrǫ̑zgati, -am, vb. pf. zusammenquetschen, maischen, Cig.; z. sadje, jagode, Vrtov. (Km. k., Vin.).
  19. dreskáč, m. = drskač, drozgač, die Misteldrossel, der Zärrer (turdus viscivorus), Cig., Št.- Kres, Levst. (Nauk).
  20. drę́zgalica, f. = razhojeno blato, C.; — prim. drozgalica.
  21. drę̑zgati, -am, vb. impf. = drozgati, quetschen, Z., C.
  22. drǫ̑zd, m. = drozg, Erj. (Ž.).
  23. drǫ̑zəg, -zga, m., pogl. drozg.
  24. drskáč, m. die Misteldrossel, Cig., Frey. (F.); — prim. drozgač, dreskač.
  25. drȗzga, f. Zerquetschtes ( z. B. zerdrückte Rüben als Schweinefutter), vzhŠt.- C.; — pogl. drozga.
  26. drȗzgalica, f. = drozgalica, brozga, Notr., Levst. (Rok.).
  27. drȗzgati, -am, vb. impf. (etwas Weiches) zerdrücken, quetschen, Mik., Dol., Št.; — konj po koritu druzga (nagt), Gor.- Mik.; — pogl. drozgati.
  28. druzgoláti, -ȃm, vb. impf. = drozgati, C.
  29. 1. kȃlež, m. = gošča, drozga; die Hefe, das Sediment, C.; ein Gemenge von Dünger, Erde, Wasser u. dgl. zum Düngen der Reben, jvzhŠt.; — prim. 1. kal m.
  30. zdrȗzgati, -am, vb. pf. = zdrozgati, zerquetschen, Dol.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA