dren (54)

1. drẹ̀n, drẹ́na, m. die Kornelkirsche (cornus mascula); — pasji d., divji d., = sviba, psika, der Hartriegel (cornus sanguinea), Z., Medv. (Rok.).
2. drenāža, f. podzemeljsko odtakanje vode po ceveh, die Drainage.
3. drẹ̑ncati, -am, vb. impf. = cencati, auf und nieder sich bewegen: plesati je moral, ker so mu jele noge kar same drencati in poskakovati, LjZv.; nachlässig gehen, Z.; im Trab gehen, Z.; — morda nam. dremcati; prim. dremati in drncati.
4. drẹncljáti, -ȃm, vb. impf. traben, Cig.
5. drẹ̑nčək, -čka, m. dem. drenək; die Esparsette (onobrychis sativa), Medv. (Rok.).
6. drẹ̑nək, -nka, m. dem. dren; = dren, Mur., BlKr.- Navr. (Let.); mlečni d., eine Art Wolfsmilch (euphorbia esula), Cig., Medv. (Rok.).
7. drẹnína, f. = drenulja, Cig.
8. drènj, drę́nja, m. das Gedränge; — po nem.
9. drẹnjáča, f. = drenova palica, SlN.
10. drénje, n. 1) das Schinden, Cig.; — 2) das Reißen ( z. B. des Wassers), Cig.; — 3) der Durchfall, Cig.; d. dobiti, Vod. (Izb. sp.); — 4) das Geplärr, Cig.; — prim. drtje.
11. drẹ́nov, adj. von der Kornelkirsche; — drenova jagoda, die Kornelkirsche; drenov les, das Kornelholz; — drenove volje biti, nicht gut gelaunt sein, Z.
12. drẹnováča, f. ein Stock aus Kornelholz, Cig., Valj. (Rad).
13. drẹ́novəc, -vca, m. 1) der Kornelbaum, Z.; — pl. drenovci, Hartriegel (corneae), Tuš. (R.); — 2) der Kornelkirschenwein, Mik.
14. drẹ́novina, f. das Kornelkirschenholz; tudi: drenovína.
15. drẹnovı̑nka, f. = drenulja, C.
16. drẹ́novje, n. das Kornelkirschengebüsch, Cig.
17. drẹ́novka, f. 1) ein Ast, eine Ruthe von der Kornelkirsche, Z., Štrek.; — 2) die Kornelbirn, Cig.
18. drẹ́novnica, f. = drenulja, C.
19. drẹnúlja, f. die Frucht des Kornelkirschenbaumes.
20. bedrę̑nəc, -nca, m. die Pimpinelle (pimpinella), Cig.
21. bodrénje, n. die Aufmunterung, Cig. (T.); — prim. bodriti.
22. izdrencljáti, -ȃm, vb. pf. austraben, Cig.
23. jadren, adj., Mur., Cig., pogl. 2. jadrn.
24. jadrenica, f., pogl. jadrnica.
25. jedrẹ̑n, adj. kernhaft, kernig, Mur., Cig., Jan.; — pren. jedreno pisanje, gedrängter Stil, Cig. (T.).
26. ǫ́drenica, f. das Gerüstbrett, Cig., Jan.; pogl. odrnica.
27. pondrénje, n. das Untertauchen, Habd.- Mik.
28. predrénje, n. = predrtje 2), C.
29. predrę̑nski, adj. = predrt, verwünscht, Z.; predrenska reč! Dol.; ( verzaubert, Met.); — prim. predreti 2).
30. pudreníca, f. die Puderschachtel, Cig.
31. sadrę̑n, adj. aus Gips, gipsen, Gips-, Cig. (T.); sadreni kalup, die Gipsform, Cig. (T.); sadreni odtisk, der Gipsabdruck, Cig. (T.).
32. sadrę́nəc, -nca, m. der Gipsstein, Erj. (Min.).
33. sadrenína, f. die Gipserde, Cig.
34. bę́drnik, m. = bedrenec, Cig.
35. bȗj, m. die Boje: sidreni buj, die Ankerboje, DZ.
36. čəbę̑la, f. 1) die Biene; die Honigbiene (apis mellifica); č. delavka, die Arbeits- oder Flugbiene, Cig.; čebele gredo na zbir (biro), die Bienen fliegen aus, Cig.; čebele zajemati, nalagati, die Bienen fassen, in den Stock bringen, Cig.; čebele izpodrezavati, die Bienen fegen, Cig.; č. piči, sticht; čebele mrejo, sterben; č. grebačica (andrena), die Grabbiene, č. krajačica (megachile), die Tapezierbiene, č. zidarica, die Mauerbiene (anthophora), Erj. (Z.); divja č., die Forst-, Feld- o. Holzbiene, Cig.; — 2) das Fruchtauge an der Weinrebe, C.; prim. muha, obad.
37. drẹ́tje, n. 1) = drenje 1), das Schinden, M., Z.; — 2) = drenje 4), Cig., Poh.; — pogl. drtje.
38. izbedríti, -ím, vb. pf. = izbedrati, M.; izbedren, hinkend, Dict.
39. jádrnica, f. 1) die Segelstange, (jadren-) Guts., Mur., Cig., Jan., Vrt., DZ.; — 2) (ladja) j., das Segelschiff, (jadren-) Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt., DZ.
40. 2. jádrnik, m. der Mast, Cig.; (jadren-) Cig. (T.).
41. klénov, adj. vom Feldahorn; klenov les je za drenovim najtrši les, Polj.
42. lipȃva, f. = lipavščina, Drenovec ( Št.)- Erj. (Torb.).
43. odrẹ́ti, odérem, vb. pf. 1) die Haut abziehen, schinden, abschinden; o. vola; o. volu kožo; na meh o.; — kožo si o., sich die Haut aufritzen, aufschinden; o. se, sich die Haut aufschinden, aufritzen; — 2) o. koga, jemanden übervortheilen, eine zu große Zahlung leisten lassen, ausziehen; — 3) o. se, sich heiser schreien, Mur.; odreno grlo, rauhe Kehle, C.; odrt (odren) glas, rauhe Stimme, C.
44. podrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) niederstürzen machen, niederreißen; zid, hišo, most p.; veter je drevo podrl; dirjaje koga p., jemanden umrennen; s strelom p., niederschießen, Cig.; čebele ali panj p., die Bienen abstoßen (tödten), Cig., Por.; — untergraben ( fig.), Cig.; — p. kup, einen Kauf rückgängig machen, Cig.; — null u. nichtig machen: p. postave, Cig.; — vereiteln: p. komu upanje, namero, Cig.; p. komu srce, jemanden muthlos machen, Cig.; — p. se, niederstürzen, einstürzen: zid, most se je podrl; hrast se je podrl; — pogajanje se je podrlo, die Unterhandlungen wurden abgebrochen, Cig.; — 2) zerreißen: podrena obleka, Dol.- Mik.
45. prihòd, -hǫ́da, m. 1) die Ankunft; p. vojakov, ladje; kakov prihod smo k vam imeli? Dalm.; p. Gospodov; — solnčni p., der Sonnenaufgang, C.; — 2) die Zukunft: na p., in Zukunft, C.; — 3) der Ertrag (eines Ackers), Cig.; — die Rente, Cig. (T.); zemljiščni p., die Grundrente, Cig. (T.); — 4) der Zugang, Cig.; prihod do gozda je zelo težaven, ker so od vseh plati strmine, Ig (Dol.); — 5) der Ankömmling, Trub., Mik.; — tudi: príhod, Valj. (Rad).
46. sádrovəc, -vca, m. = sadrenec, der Gipsstein, Cig.
47. sídrnast, adj. = sidrast, (sidrenast) Cig.
48. sidrnína, f. das Ankergeld, (sidrenina) Cig.
49. šopátina, f. neka vinska trta, Drenovec ( jvzhŠt.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), M., Nov.; die Geißdutte, Trumm.; rdeča š., rother Veltliner, Trumm.
50. údriti, -im, vb. pf. = udariti, schlagen: udri ga! udril ga je, udren, Hrušica (v Istri)- Erj. (Torb.).
51. vǫ́lja, f. 1) der Wille; njegova volja, njegova pokora, Npreg.- Zv.; svobodna v., der freie Wille, DSv.; svoje volje biti, frei, unabhängig sein, C.; = v svoji volji biti, živeti, C.; na voljo komu dati, jemandem freistellen, die Wahl lassen; na voljo mi je, es steht mir frei, Cig.; = na volji imam, Cig.; = na svoji volji imam, C.; ni mi bilo na volji možiti se, Jurč.; iz dobre volje, gutwillig, gern; = iz rade volje, Mur.- Cig., Ravn.- Mik.; = drage volje, nk.; = dobre volje, ogr.- C.; = iz (od) svoje volje, C.; = z dobro voljo, Meg.; — volja me je (kaj storiti), ich bin willens, gewillt, ich habe Lust, es beliebt mir; stori, kakor te je volja! ni me bilo volja iti, pa sem moral; volje smo, wir sind geneigt, gewillt, Nov.; nisem volje, ich bin nicht geneigt, C.; — pri volji sem, ich bin geneigt, bereit; nisem pri volji, ich bin nicht geneigt, gewillt; — volja me ima do česa, es gelüstet mich nach etwas, Jan.; — po volji, nach Wunsch; to mi je po volji; ni mi po volji; vse komu po volji storiti; — do volje biti = zadovoljen biti, C.; — do volje, genug, C.; do site volje, übergenug, Goriš.; — z voljo prenašati, willig ertragen, Burg.; — za voljo, nach Wunsch: če ti bo za voljo, M., jvzhŠt.; komu za voljo, jemandem zulieb, Navr. (Kop. sp.); — za — voljo, um — willen (po nem.); za božjo voljo, um Gottes willen; za tvojo, vašo voljo = zavoljo tebe, vas, Meg., Krelj, Dalm.; za tega voljo, deshalb, Cig.; — 2) die Gemüthsstimmung, Laune; kakšne volje si bil? wie warst du gelaunt? biti dobre, vesele, židane volje, guter Laune, guter Dinge, vergnügt, lustig sein; = široke volje, Erj. (Izb. sp.); = praznične volje, Zv.; biti slabe volje, schlechter Laune sein; = biti drenove volje, C.; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld; na dobro voljo vabiti, zu einer Freudenfeier einladen, BlKr.; — pri (dobri) volji biti, guter Laune sein.
52. vprę́gəlj, -glja, m. = pregelj: drenov, tudi železen klin, ki ga vtaknejo pri vpreganju v jarem in oje, Notr.
53. zamodrẹ́ti, -ím, vb. pf. bläulich werden, Cig., Srpenica- Erj. (Torb.); — zamodrel, bläulich, Cig., Jan., DZ., Slom.- C.; (zamodren, Štrek.).
54. zavedríti, -ím, vb. pf. z vedrenjem zadržati: zavedrilo me je, ich habe mich verspätet, Mik. (V. Gr. IV. 352.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani