držanje (3)

1. držȃnje, n. 1) das Halten; napačno d. života, peresa (pri pisanju), ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Räumigkeit, die Capacität (eines Gefäßes), Cig. (T.); do polnega držanja napolnjen, DZ.; — 3) = dežela, država, ogr.- C.; šel je v daleko držanje, Cig.; — 4) die Haltung, die Geberden, Cig., C.; die Aufführung, das Benehmen, ogr.- C.
2. zadržȃnje, n. = vedenje, (po nem. "Verhalten").
3. zdržȃnje, n. 1) die Aufrechthaltung, Cig.; die Erhaltung; — 2) die Befolgung, die Erfüllung, ogr.- Mik.; — 3) die Enthaltung, Cig.; — ( nam. vzd-).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani