doneti (8)

1. donẹ́ti, -ím, vb. impf. hallend tönen, dröhnen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Mik., Kos., nk.; ( Levstik meni, da je ta beseda tujka; prim. LjZv. I. 572.).
2. oddonẹ́ti, -ím, vb. pf. aufhören zu tönen, Cig.; pogl. odzveneti.
3. podonẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) ein wenig hallen, Z.; — 2) nachklingen, Cig.
4. razdonẹ́ti, -ím, vb. pf. verklingen, Cig.; = r. se, Šol.
5. zadonẹ́ti, -ím, vb. pf. = zazveneti, ertönen, erschallen, erhallen, Cig., Jan., nk.
6. dǫ̑n, m. hallender Ton, Cig., Jan.; dumpfer Laut, das Dröhnen, C.; Belina in Čarta Razlega se don, Vod. (Pes.); — prim. doneti.
7. donę́čnost, f. die Volltönigkeit: dopadala se je pesen po svoji donečnosti, Zv.; — prim. doneti.
8. zadonẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadoneti, Jan.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani