domačin (10)

1. domačı̑n, m. 1) der Hausgenoss, Jan., M., Rez.- C.; kadar jutrnico zvoni, vstanejo domačini, Pjk. (Črt.); — 2) der Eingeborne, das Landeskind, Jan.; — 3) der Hauswirt, Cig., Vrt.; der Grundbesitzer, Svet. (Rok.).
2. domačína, f. = domače blago, das Hauserzeugnis, C., Z.
3. domačı̑nəc, * -nca, m. 1) = domačin 1); — 2) der Gemeindeangehörige, DZkr.; — 3) = domačin 3), Bes., C., Jan.
4. domačı̑nka, f. die Hausgenossin, die Einheimische, M., Rez.- C.
5. domačı̑nski, adj. 1) häuslich, Z.; domačinska pridnost, C.; — 2) Grundbesitzers-, Svet. (Rok.).
6. domačı̑nstvọ, n. 1) die Hausgenossenschaft, Jan.; — 2) die Oekonomie, C.
7. domovı̑nəc, -nca, m. 1) = domačin, domar, der Hausgenosse, C.; — 2) der derselben Heimat Angehörende: občinski domovinci, Gemeindeangehörige, Levst. (Nauk); — der Landsmann, der Inländer, C., Let.; — 3) = domoljub, V.-Cig.
8. domǫ̑vnik, m. = domačin, domar, der Hausgenosse, C.
9. dóšləc, -šləca, m. der Ankömmling, C.; domačin podaje došlecu roko, Let.
10. počivȃj, m. 1) mesto, kjer ljudje navadno počivajo noseč bremena; s to besedo se tudi meri dalja: dva počivaja daleč mu je odnašal, Podkrnci- Erj. (Torb.); — der Ruhepunkt, C.; — 2) kruh je na počivaj = ni zaprt v omari, vsak domačin ga sme rezati, Poh.- LjZv.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani