dol (3678)

1. dọ̑ł, m. das Thal, die Niederung; vsak d. se bode napolnil, Trub.; globočino med dvema gorama dol zovemo, ogr.- Valj. (Rad); Črez tri gore črez tri dole, Npes.-Schein.; v dol, thalein, bergab, Dict., Cig., Jan., C.; = na dol, Cig.; vode na dol teko, Dalm.; iz dola, thalaus, Cig.
2. dòl, adv. hinunter, Mur., Jan., Mik.; nam. doli, dolu; prim. Levst. ( LjZv. I. 572.).
3. dọ̑la, f. neka hruška (funtarica), Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
4. doláča, f. ein kleineres Thal, C.
5. dolȃga, f. das Dazulegen, Kr.- Valj. (Rad); — eine Art der Baumveredlung (= sklad, naklad), C.
6. dolȃgati, -am, vb. impf. ad doložiti; zulegen, nachlegen; drva dolagati v peč, da bolj gori; ne pošiljajo mu dosti denarjev, mora iz svojega žepa dolagati.
7. dolah, adv. = doli (unten), C.
8. dolȃjati, -am, vb. pf. 1) bellend gelangen, erreichen; — 2) ausbellen.
9. dolàn, -ána, m., pogl. doljan.
10. dolánəc, -nca, m., pogl. doljanec.
11. dọ́lanji, * adj. = dolenji, Dict., Mik., Dalm.
12. dolánka, f., pogl. doljanka.
13. dọ̑lar, -rja, m. 1) der Thalbewohner, Cig., Jan., C.; — 2) der Strandläufer (tringa), Cig.
14. doláziti, -im, vb. pf. kriechend gelangen, erreichen, Z., M.; korakoma d., langsam einherschreitend anlangen, Zora.
15. dȏłb, m. eine Aushöhlung: kladni d. pri stopi, Kr.; der Einschnitt an der Anwelle für den Zapfen, Cig.
16. dołbáč, * m. der Hohlmeißel, Mur., C.
17. dołbáča, f. = dolbač, C.
18. dȏłbati, -am, vb. impf. = dolbsti, Notr.- Levst. (Rok.).
19. dȏłbəc, -bca, m. der Graveur, Cig., Jan.
20. dółbenje, n. das Meißeln, das Aushöhlen.
21. dołbílọ, n. der Hohlmeißel: z dolbilom dolbsti, C.
22. dołbína, f. 1) die ausgemeißelte Höhlung, Trst. (Let.); — 2) die Nische, ZgD.; (dolblina, Cig.).
23. dołbník, m. 1) der Meißler, Cig., C.; — 2) = dolbilo, Cig.
24. dolbnína, f. kar se za dolbenje plača, Cig.
25. dȏłbnja, f. das Meißeln, Cig.
26. dołbnják, m. ein Messer zum Aushöhlen, Cig.
27. dółbsti, -bem, vb. impf. aushöhlen, ausmeißeln.
28. dọ̑łčək, -čka, m. dem., dol.
29. dólẹ, adv. = doli, Mur., Mik.
30. dọ̑łəc, -łca, m. dem. 1) dol; kleines Thal, C., M.; prijazni dolci, LjZv.; — das Grübchen, Jan.; — 2) der Bewohner der Niederung, Jarn.
31. dọ̑łək, -łka, ( dolək), m. dem. dol, Mur.
32. dółẹka, * adv. = doli, C.
33. dolẹ́njəc, -njca, m. 1) der Bewohner einer niederer gelegenen Gegend, der Unterländer; — 2) veter, ki iz dolenjega kraja piše, v raznih krajih različen veter (v Halozah = Ostwind, C.); prim. zdolec.
34. dolẹ̑nji, adj. thalwärts, niederer gelegen, der untere, Unter-; dolenja krajina, Cig.; dolenji veter = dolenjec 2), Dict., Cig.; — tudi: dọ̑lẹnji ("dulajni" Dalm., "dulanji" Dict.).
35. dolẹ́njka, f. 1) die Unterländerin; — 2) dọ̑lẹnjka, doljnje žensko krilo, BlKr.- DSv.
36. dolẹ̑njski, adj. unterländisch.
37. dolẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. kriechend, mühsam, langsam gehend gelangen; komaj d. do hiše.
38. dolẹ̑tanje, * n. das Zufliegen, M.
39. dolẹ̑tati, * -am, vb. impf. ad doleteti = doletavati, M.
40. dolẹtávati, * -am, vb. impf. ad doleteti; — zufliegen; mnogo je že ptic po drevju, pa še vedno druge doletavajo.
41. dolȇtək, * -tka, m. kar koga doleti, das Geschick, C.
42. dolẹ́tən, -tna, adj. volljährig, großjährig, Mur., Cig., Jan., Svet. (Rok.), ogr.- C.; doletni sinovi, nk.; doletna starost, das Alter der Großjährigkeit, DZ.; — erwachsen: doletna ženica, Navr. (Let.).
43. doletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) fliegend gelangen, erreichen; d. do obrežja; d. koga, fliegend einholen; — 2) d. koga, jemandem zutheil werden; tudi mene bo doletela kaka mrvica, dabei wird auch für mich etwas abfallen; Prat'karja časi Tud' kaj doleti, Vod. (Pes.); — zustoßen, C.
44. doletẹ́vati, -am, vb. impf. = doletevati, Jan.
45. dolẹ́tnost, f. die Volljährigkeit, die Großjährigkeit, Cig., Jan., nk.
46. dolẹtováti, -ȗjem, vb. impf. = doletavati.
47. dolẹ̀v, -lẹ́va, m. = doliv, die Fülle, Danj.- Mik.; der Füllwein (= polnež), SlGor.- C.
48. dolẹ́vati, -am, vb. impf. = dolivati, Štrek.
49. dolẹ̑vka, f. neka lončena ročka, Št.- Valj. (Rad); der Füllkrug, C.
50. dȏłg, -ȃ, m. die Schuld: die Verbindlichkeit; obljuba dolg dela, versprechen macht Schuld; die Geldschuld; dolgove delati; ves je v dolgeh, er ist ganz verschuldet, Cig.; na dolg vzeti, dati, auf Borg nehmen, geben, Cig., C.; na dolg obtežavati, zu Lasten belegen, DZ.; imeti denar na dolgu, Cig., po dolgu, C., M., Geld zu fordern haben; — die wirkende Ursache: ne delajte mojega dolga, gebet nicht mir die Schuld, Krelj.
51. dȏłg, dółga, adj. 1) lang; dolga stran, die Langseite, Cig. (T.); po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem pade v sneg, seiner ganzen Länge nach, Jurč.; na dolgo in široko razlagati, weitschweifig erklären; — 2) langdauernd; dolga bolezen gotova smrt; dolgo ( acc. f.) zvoniti = vabiti, Polj.; dolga izpoved, die Generalbeichte, Cig., C.; dolgo (časa), lange Zeit; črez dolgo, nach einer langen Weile; dolgo ga ni, er kommt lange Zeit nicht; tega je že dolgo, seitdem ist schon eine geraume Zeit verstrichen; — compar. daljši; (dolgši, vzhŠt., jvzhŠt.; tudi: dolžji, Št.- C.; dolglje = dalje časa, jvzhŠt.).
52. dȏłga, f. ovčje ime, Kanin- Erj. (Torb.).
53. dołgáč, m. = dolgan, dolgin, C., Z., Zora.
54. dołgàn, -ána, m. langgestreckter Mensch, Cig., M., C., Valj. (Rad), LjZv.
55. dołgánja, f. langes, hageres Weib, C.
56. dołgȃva, f. = dolgost, Podkrnci- Erj. (Torb.).
57. dȏłgež, m. = dolgin, Cig., Mik.
58. dołgı̑n, m. langgestreckter Mensch.
59. dȏłglja, f. neko jabolko, Ponikve (Goriš.)- Erj. (Torb.), Ptuj- C.
60. dȏłgljast, adj. länglich, C.
61. dołgljàt, -áta, adj. länglich, C., M.
62. dołgobràd, -bráda, adj. langbärtig, nk.
63. dołgobrȃdəc, -dca, m. der Langbart, Cig.
64. dołgǫ̑ča, f. = dolgost, C., kajk.- Valj. (Rad).
65. dołgočásən, -sna, adj. langweilig.
66. dołgočásiti se, -čȃsim se, vb. impf. sich langweilen.
67. dołgočȃsnica, f. die Langweilige, Zora.
68. dołgočȃsnik, m. der Langweilige, Cig.
69. dołgočásnost, f. die Langweiligkeit.
70. dołgočásovati, -ujem, vb. impf. Langweile haben, M., C.; Bi noč ti dolgočas'vala, Npes.-K.
71. dołgodlȃkež, m. langhaariges Thier, Bas.
72. dołgoglȃvəc, -vca, m. der Langkopf (dolichocephalus), Erj. (Som.).
73. dołgohláča, f. = dolgohlačnik (psovka): ti dolgohlača ti! Jurč.
74. dołgohlȃčnik, m. der lange Hosen trägt: suhopet dolgohlačnik, Str.
75. dołgojezı̑čnež, m. kdor ima dolg jezik, SlN.
76. dołgokítast, adj. langzöpfig, Let.
77. dołgoklásən, -sna, adj. langährig, Cig.
78. dołgokljùn, -kljúna, adj. langschnäbelig, Jan.
79. dołgokljȗnəc, -nca, m. dolgokljunci, Langschnäbler, Cig. (T.).
80. dołgokràk, -kráka, m. (ptiči) dolgokraki, Stelzenvögel (grallatores), Cig. (T.).
81. dołgokrı̑łəc, -łca, m. dolgokrilci, Langflügler (longipennes), Erj. (Ž.).
82. dołgolàs, -lása, adj. langhaarig.
83. dołgolȃsəc, -sca, m. der Langhaar, Jan., Mik.
84. dołgolẹ́tən, -tna, adj. langjährig.
85. dołgolíčən, -čna, adj. mit langem Gesichte, Jarn.
86. dołgolı̑čnik, m. dolgoličen človek, DSv.
87. dołgonítən, -tna, adj. langfädig, Cig.
88. dołgonòg, -nǫ́ga, adj. langbeinig.
89. dołgonòs, -nǫ́sa, m. = dolgonosek, Pirc.
90. dołgonòs, -nǫ́sa, adj. langnasig, Habd., Dict., Cig., Jan., Mik.
91. dołgonǫ̑səc, -sca, m. = dolgonosek, Nov.
92. dołgonǫ̑sək, -ska, m. der Rüsselkäfer (curculio), V.-Cig.; — rus.
93. dołgonǫ̑žəc, -žca, m. der Langbein, Cig., Jan.
94. dołgonǫ́žən, -žna, adj. = dolgonog, Cig.
95. dołgonǫ́žnost, f. die Langbeinigkeit, Cig.
96. dołgopécəljn, -ljna, adj. langstielig, Šol.
97. dołgopèt, -pę́ta, adj. langbeinig: saj si mlad in dolgopet, Vrt.; bil je strašansko dolgopet, Zv.
98. dołgopę̑təc, -tca, m. langbeiniger Mensch; vi, dolgopetec, ki ste suhi kakor raženj, Levst. (Zb. sp.).
99. dołgopę̑tka, f. der Stelzenvogel, Z., Jan.
100. dołgopę̑tlja, f. neka trta, Ip.- Erj. (Torb.).

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani