dogovoriti (5)

1. dogovoríti, -ím, vb. pf. 1) die Rede beenden, aufhören zu reden; — 2) verabreden; to je bilo vse dogovorjeno; d. kup, den Handel abmachen, Cig.; — d. se, sich verabreden; sich ins Einverständnis setzen; d. se s kom zastran česa; — tudi: dogovóriti.
2. podogovoríti se, -ím se, vb. pf. p. se s kom, sich mit jemandem ins Einvernehmen setzen, DZ.
3. dogółčati, -čím, vb. pf. 1) = dopovedati, vzhŠt., C.; — 2) d. se = dogovoriti se, M., vzhŠt.
4. dogovȃrjati se, -am se, vb. impf. ad dogovoriti se; sich besprechen; Unterhandlungen pflegen, Verabredungen treffen.
5. obgovoríti, -ím, vb. pf. 1) anreden, ansprechen; — 2) besprechen: prigodek o., Zora; — = dogovoriti, verabreden, Mur.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani