doba (91)

1. dóba, f. 1) eine irgendwie bestimmte Zeit: die rechte Zeit, Mur.; za dobe, v dobi, ob dobi, zur rechten Zeit, Cig.; ( prim. prevdobi, zufrüh, Met.- Mik.;) k dobi, zu rechter Zeit, C.; — die Frist, Cig., Jan., C.; plačilna d., die Verfallszeit, Cig.; — der Zeitraum, die Periode; zlata d., die goldene Zeit; junaška d., das Heldenzeitalter; prehodna d., die Uebergangsperiode, nk.; jesenska d., die Herbstzeit; dnevne dobe, die Tageszeiten, Cig. (T.); — die Phase, Jan.; — die Altersperiode, das Alter: v najlepši dobi, in den besten Jahren, Cig.; človek srednje dobe, ein Mensch von mittleren Jahren, Levst. (Rok.); on je moje dobe = on je moj vrstnik, er ist mein Altersgenosse, Cig., C.; v dobo priti, zu Jahren kommen, Svet. (Rok.); v dobi biti, betagt sein, C.; — die Zeit: do sih dob, bisher, do se dobe, C., Kor.- Jarn. (Rok.); do te dobe, bisher, ogr.- C.; (= tudi: bis hieher, C., pri Mariboru- Kres); po tej dobi, fürderhin, Meg.; o sej dobi, (osedobi), Navr. (Let.); katero dobo, zu welcher Zeit? Cig.; katere dobe, bisweilen, Guts.; do katerih dob, bis wann? (tudi: wie weit?) C.; v vsako dobo, zu jeder Zeit (= v jutro, o poldne, zvečer), ogr.- C.; — 2) die Art und Weise, ogr.- C.; na to dobo, pri taki dobi, auf diese Art, pri sredni dobi, mittelmäßig, C.; srednjo dobo, so, so, Guts.; v eno dobo, immer gleichmäßig, C.; človek svoje dobe, ein eigenthümlicher Mensch, C.; — prim. dob, f. 2).
2. dobȃrati, -am, vb. pf. = dovprašati, Mur.
3. dobásati, -bȃšem, vb. pf. (das Fehlende) dazupacken, hinzuladen, Bes.
4. dobȃva, f. 1) das Erlangen, das Erhalten, C.; — 2) das Erlangte, C.; — 3) die Beschaffung, die Herbeischaffung, Cig. (T.), DZ.; dobava denarja, die Geldbeschaffung, dobava dokazil, die Herbeischaffung von Beweismitteln, DZ.; der Bezug, DZ.; (po hs.).
5. dobȃvək, -vka, m. die Errungenschaft, der Gewinn, C.
6. dobavíšče, n. die Bezugsquelle, h. t.- Cig. (T.).
7. dobáviti, -bȃvim, vb. pf. herbeischaffen, verschaffen, liefern, Cig. (T.), nk.; — hs.
8. dobavljáč, m. der Lieferant, Cig. (T.); — hs.
9. dobávljati, -am, vb. impf. 1) erhalten, bekommen, C., Vest., jvzhŠt.; zdravila brezplačno d., Cv.; sam si kruh dobavlja, Fr.- C.; — prim. dobiti; — 2) herbeischaffen, liefern, Cig. (T.), nk.; — prim. dobaviti.
10. dobȃvnica, f. die Bezugsnote, DZ.; — prim. dobaviti.
11. blẹdóba, f. die Blässe, Cig., Jan.
12. grdóba, f. 1) die Häßlichkeit, die Abscheulichkeit; veča grdoba se pač ne da misliti, Burg.; — 2) der Gegenstand des Abscheues: das Scheusal, der Greuel; ti grdoba! du Abscheulicher! du abscheuliches Ding! V grdobe strela trešči naj ognjena! Preš.
13. hudóba, f. 1) die Bosheit; iz hudobe kaj storiti; sama hudoba ga je, er ist die lautere Bosheit; — 2) der Zorn, der Ingrimm: s hudobo, mit Ingrimm, C.; prim. zloba; — 3) (o osebah) der Schlimme, der Bösewicht: ta hudoba! ti hudoba ti! — der böse Geist, der Teufel; — 4) die Scham, die Genitalien, Gor.
14. hudobávljati, -am, vb. impf. Böses thun, Jan., M. (morda nap. impf. ad hudobiti?).
15. nedóba, f. die Unzeit: v nedobo, zur Unzeit, Cig. (T.).
16. nepodǫ̑ba, f. die Ungestalt, ein verzerrtes Bild, Jarn.
17. nespodǫ̑ba, f. 1) die Unanständigkeit, die Ungebürlichkeit, Cig., Trub., Dalm., Guts. (Res.), Kr.- Valj. (Rad); — 2) die Missgestalt, das Zerrbild, Cig., Jan., Zora.
18. onespodǫ̑ba, f. die Entstellung, Cig.
19. opodǫ̑ba, f. = kalup, die Abform, Cig., C.
20. podǫ̑ba, f. 1) das Bild; p. kamenita, iz lesa izrezana, na platno naslikana; časopis s podobami, eine illustrierte Zeitschrift; — das Ebenbild, das Porträt; — die Gestalt: v podobi belega goloba; brez podobe, gestaltlos; dvanajst ribičev je preobrnilo podobo tega sveta, Jap. (Prid.); — das Sinnbild, das Symbol; lilija je podoba nedolžnosti; v podobi, v podobah, figürlich, allegorisch, Cig., Jan., nk.; — 2) der Anschein: kakor je podoba, dem Anschein nach; kakor je vsa p., allem Anschein nach; p. je, es hat den Anschein; po vsej podobi, allem Anschein nach, DZ.; zoper vso podobo, gegen alle Wahrscheinlichkeit, DZ.
21. podǫ̑bar, -rja, m. der Bildner, bildender Künstler, Jan., Cig. (T.); bes. der Bildhauer.
22. podǫ̑barski, adj. Bildhauer-, Cig.
23. podǫ̑barstvọ, n. die Bildnerkunst, Cig. (T.); bes. die Bildhauerkunst, Cig., Jan.
24. podǫ̑bast, adj. mit Bildern oder Figuren versehen: podobasti kamen, der Bilderstein, Cig.; — podobasto platno, das Modelltuch der Nähterinnen, V.-Cig.
25. prádóba, f. die Urzeit, Cig. (T.), nk.
26. predpodǫ̑ba, f. das Vorbild, Mur., C.
27. pridobȃva, f. die Nachschaffung, Jan. (H.).
28. pridobáviti, -bȃvim, vb. pf. nachschaffen, Jan. (H.).
29. pridobávljati, -am, vb. impf. ad pridobaviti, Jan. (H.).
30. pripodǫ̑ba, f. der Vergleich, das Gleichnis, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), LjZv.
31. prispodǫ̑ba, f. = pripodoba, der Vergleich, Cig., Jan., Cig. (T.), Valj. (Rad).
32. smrdóba, f. der Gestank, ein stinkendes Wesen, C.
33. spodǫ̑ba, f. 1) die Ähnlichkeit, Mur., kajk.- Valj. (Rad); — das Gleichnis, C.; — 2) die Gestalt, Mur., Valj. (Rad); — die Gesichtsbildung, Notr.- Levst. (Rok.); — 3) = spodob m.: po spodobi, wie es sich geziemt, Cig., C.; po vsi spodobi, ganz nach Gebür, Ravn.
34. trdóba, f. die Härte, Dict., Mur., Cig., Jan.
35. upodǫ̑ba, f. 1) die Assimilation, Cig. (T.); — 2) die Gestaltung, die Bildung, Cig., Jan.
36. zadobáviti, -bȃvim, vb. pf. z. si kaj ali z. se česa, etwas kriegen, erlangen, einer Sache habhaft werden, Jan.
37. zadobávljati, -am, vb. impf. ad zadobaviti, Jan., M., Glas.
38. blẹdǫ̑ča, f. = bledoba, Cig., Valj. (Rad).
39. čigȃ, * pron. interr. 1) wessen? čiga je le-ta dežela? Dalm.; da se učimo, čiga sin je Kristus, Trub. (Post.); čiga je le-ta podoba? Schönl.; čiga sin si? čiga delo je to? Danj., BlKr.; — 2) pron. indef. jemandes: ako čiga brat umrje, Dalm.; — skrčeno iz čijega, Škrab. (Cv. II. 11.).
40. dóbica, f. dem. doba, Let.
41. dopŕsən, -sna, adj. bis zur Brust reichend, C.; doprsna podoba, das Brustbild, nk.
42. dosedobę̑, adv. = do se dobe, bisher, C.; — prim. doba.
43. dotéči, -téčem, vb. pf. 1) laufend gelangen; toliko da sem pod streho dotekel; — fließend gelangen; voda je do skalovja dotekla in tam se je ustanovila; — d. koga, im Laufe einholen; — 2) zu fließen aufhören; vino je doteklo; — 3) ablaufen: ure so mu dotekle; kadar doteče doba poprejšnje volitve, Levst. (Nauk); — fällig werden (o menicah), Cig. (T.), DZ.; dotekli kuponi, verfallene Coupons, DZ.; dotekle platežne dolžnosti, fällige Zahlungsverpflichtungen, Levst. (Pril.); — 4) d. se, ein Ende nehmen, zugrunde gehen: vse se doteče, C.
44. drugaríca, f. 1) die Genossin, C.; — 2) podoba d., das Seitenstück, das Pendant, Cig. (T.); — hs.
45. frēska, f. na mokro slikana podoba, das Frescobild, Cig. (T.).
46. góniti, gǫ́nim, vb. impf. 1) wiederholt treiben; živino na pašo g.; zver s psi g., hetzen, jagen, hudoba ga goni, der Teufel reitet ihn, Cig.; g. otroke v šolo, die Kinder fleißig zur Schule halten, Cig.; — g. koga, fordern = terjati, Cig.; — pijača, ki na vodo goni, harntreibendes Getränk, Cig.; goni me, ich habe das Abweichen, Cig.; — kamenje v hišo g., ( pf. zagnati), BlKr.; drva po vodi g., Holz flößen, Jan.; kolo g., ein Rad treiben; vrtavko g., den Kreisel treiben; mehove g., die Bälge treten; rühren (beim Buttern): celo uro uže gonim, pa se neče storiti, Polj.; — vedno svojo g., immer dasselbe wiederholen, sagen, behaupten; "joj, joj!" je zmerom gonil, Ravn.; zmerom svojo goni slavček, immer dieselben Lieder singt die Nachtigall, Preš.; — ljudje gonijo (= pravijo), da bo vojska, Z.; — 2) g. se, a) sich herumtreiben, schäckern; otroci se gonijo po trati; — b) brunften, läufig sein; krava, kobila, psica se goni.
47. gospodı̑njstvọ, n. das Geschäft der Hausfrau oder Wirtschafterin; Marija je tudi pri gospodinjstvu vseh ženskih čednosti ljubezniva podoba, Ravn.
48. grózdast, adj. traubenförmig, Cig., Jan.; traubig: kapniki se nahajajo v grozdastih podobah, Erj. (Min.).
49. hrepenẹ́ti, -ím, vb. impf. sich sehnen, verlangen; h. po čem; hrepeni dober biti, Ravn.; V podobah gledat' hrepeni veselje Življenja rajskega, Preš.
50. izročeváłən, -łna, adj. Abgabs-: izročevȃłni poštni urad, das Abgabspostamt, DZ.; izročevalna doba, die Lieferungszeit, DZ.
51. iztésati, -tę́šem, vb. pf. mit der Axt ausarbeiten, aushauen, auszimmern; ne more se iz vsakega lesa podoba iztesati, Cig.
52. izvírən, -rna, adj. ursprünglich, Mur., Cig., Jan.; izvirna moč, die Grundkraft, Cig.; izvirni greh, die Erbsünde (v cerkvenem jeziku); izvirno število, die Primzahl, Cig.; — originell, Original-, Cig., Jan., nk.; izvirno pisanje, izvirna podoba, izvirno delo, das Original, Cig., nk.
53. jezikotvǫ́rən, -rna, adj. sprachbildend: jezikotvorna doba, Vest.
54. karikatūra, f. zasmehljivo pretirana podoba, die Caricatur.
55. kíp, m. = podoba, das Bild, die Abbildung, Meg.; Jan., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — das Vorbild, ogr.- C.; — pos. ein plastisches Bild, das Standbild, die Statue, nk., jvzhŠt.
56. 1. ledę̑n, adj. aus Eis, eisig, Eis-; ledena skorja, die Eiskruste; leden pot, beeister Weg; ledena doba, die Eisperiode, Cig. (T.); — človek ledenega srca, ein kaltherziger Mensch.
57. lẹ́tən, -tna, adj. 1) Sommer-; lẹ̑tna obleka; letno perje, das Sommerkleid ( zool.), Cig. (T.); — 2) Jahres-, jährlich; štirje letni časi, die vier Jahreszeiten; letna doba, der Jahresabschnitt; letna plača, das Jahresgehalt; — 3) volljährig: hči je letna, Litija- Svet. (Rok.).
58. lóvən, * -vna, adj. 1) Jagd-: lȏvna doba, die Jagdzeit, Jan.; lovni pes = lovski p., Bas.; — 2) jagdbar, Cig., Jan.
59. məglę̑n, adj. Nebel-, nebelig; meglena podoba, slika, das Nebelbild, Cig. (T.); megleno je, es nebelt; megleno mi je pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.; meglene oči, trübe Augen, Cig.
60. məglę̑nast, adj. nebelicht, nebelgrau, Cig.; meglenasta podoba, das Nebelbild, Jan.
61. mislìv, -íva, adj. 1) denkend, Z.; — verständig: Naravna je i misliva, Levst. (Zb. sp.); — 2) gedankenreich: misliva pripodoba, Zv.
62. motljìv, -íva, adj. störend: motljiva svetloba, Žnid.; (tudi: mǫ́tljiv: beirrend: hudoba motljiva, C.).
63. nakázən, -zna, adj. 1) verdorben: nakazno vino, Vrtov. (Km. k.); — 2) mit einem Gebrechen behaftet, C.; missgestaltet, Cig. (T.); razcapana in nakazna babura, LjZv.; abscheulich: nakazna grdoba, LjZv.; coprnice nakazno zmršene, LjZv.; — (nákazən, Mik.).
64. naplésti, -plétem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge flechten; veliko jerbasov n.; — eine gewisse Menge stricken; deset parov nogavic n.; — 2) bekränzen: oltar n. z venci; lepo napletena podoba; — 3) zuwege bringen, zustande bringen, anzetteln, anstiften, einfädeln, Cig.; ženitev n., C.; — n. komu, einem arg mitspielen, Cig.; — na to je napleteno, es ist darauf angelegt, Cig.; — 4) durchprügeln, durchpeitschen, Z., Let.; — 5) n. jo kam, irgendwohin enteilen, Kr.
65. nastǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) antreten; n. pot; n. službo, vladarstvo; n. za kom, nachfolgen, Mur., Cig., Jan.; n. kraljestvo, cesarstvo za kom, Cig.; n. dedino; n. pravdo, n. kazen; n. trideseto leto, in das 30. Jahr treten, Cig.; — 2) auftreten ( n. pr. o govorniku, igravcu); — 3) eintreten, beginnen, Mur., Cig., Jan., nk.; doba je nastopila, nk.; nastopila je sila, Mur.; nastopile so okoliščine, Cig.; ( rus.); — 4) einen Misstritt thun, Cig.; — n. si žrebelj, sich einen Nagel in den Fuß eintreten, V.-Cig.; — konj si je nastopil, das Pferd hat sich mit dem Eisen eines Hinterfußes den Nerv eines Vorderfußes verletzt, es hat sich genervet, Cig.; — n. komu na noge; — 5) anlaufen, austreten; voda je nastopila.
66. neprestǫ́pən, -pna, adj. unüberschreitbar: neprestopna doba, die Praeclusivfrist, die Fallfrist, Levst. (Pril.); neprestopno število, die Maximalzahl, Levst. (Pril.); do neprestopnih ... gld., bis zum Höchstbetrage von ... fl., Levst. (Pril.); — unübertretbar: neprestopna postava, Str.
67. oddajáłən, -łna, adj. Abgabs-, Cig.; oddajȃłna doba, DZ.; oddajalna postaja, DZ.; oddajalni zapisnik, das Ausfolgungsprotokoll, DZ.
68. odlǫ́čən, -čna, adj. 1) Entscheidungs-, entscheidend, kritisch, Cig., Jan.; odlǫ̑čna doba, die Krisis, Cig. (T.); na odločnem razpotju, Erj. (Izb. sp.); — 2) entschieden, entschlossen, resolut, Cig., Jan., nk.; — bestimmt: o. odgovor, eine positive, bestimmte Antwort, Cig.; odločno povelje, ein gemessener Befehl, Jan.; — 3) trennbar, Cig. (T.).
69. olimpiāda, f. doba štirih let, die Olympiade.
70. ozı̑mək, -mka, m. 1) der Winterrogen, Jarn.; — 2) doba od velike noči do sv. Jurija: ako je ozimek dolg, bo slaba letina, Tolm.; — pl. ozimki, der Nachwinter, Cig.; ( nam. odzimek, Štrek. [Let.]).
71. periōda, f. doba ( hist.), povračaj ( math.), zložen stavek, sestavje ( gramm.), die Periode.
72. pisȃnje, n. 1) das Schreiben; p. zemljiške knjige, die Grundbuchführung, Cig.; p. s črkami, die Buchstabenschrift, Cig.; p. v podobah, die Bilderschrift, Cig. (T.); — der Stil: človek je tak, kakršno je njegovo pisanje, Zv.; — p. tkanin, die Tuchdruckerei, DZ.; — 2) das Geschriebene, die Schrift; na pisanje dovoliti, eine schriftliche Erlaubnis ertheilen, Jurč.; priloženo p., beiliegende Schrift, Cig.; Schriftwerke: kmetje berejo Novice in drugo pisanje, Levst. (Zb. sp.); — tudi: písanje, na vzhodu.
73. podǫ̑bica, f. dem. podoba; das Bildchen.
74. pokrèt, -krę́ta, m. die Bewegung: delavski p., die Arbeiterbewegung, Cig. (T.), Zora; doba ilirskega pokreta, Zv.; — hs.
75. portrēt, m. podoba, obraz, das Porträt, Cig., Jan., Cig. (T.).
76. predčlovẹ́ški, adj. vormenschlich: predčloveška doba, Zora.
77. presvẹ́titi, -im, vb. pf. 1) durchleuchten, Cig.; vse kote je presvetil, er leuchtete in alle Winkel, Gor.; — durchstrahlen, Cig.; presvetljena podoba, ein transparentes Bild, Cv.; — erleuchten, aufklären, C.; pamet p., ogr.- Let.; — 2) zu leuchten anfangen: ko mesec presveti, nach dem Neumonde, Jan.
78. pripodǫ̑bje, n. = pripodoba, das Gleichnis, Jan., M.
79. pritəkníti, -táknem, vb. pf. 1) dazustecken, beistecken; — anstecken: z iglo p. kaj, Cig.; — anfügen, hinzufügen, Cig., Jan., M.; beiflicken, Cig.; — pritaknjen, subjunctiv ( gramm.), Jan. (H.); — p. komu kaj, jemandem etwas anhängen ( fig.), andichten, Cig., M.; p. komu madež, C.; — einstreuen, einfließen lassen (in eine Rede), Cig., Jan., Zora; hudo besedo p., Z.; — p. se, (unwillkommenerweise) sich zugesellen, sich anflicken, Cig.; hudoba se je priteknila, der Böse hat dabei Einfluss gehabt, Z.; prisad se je priteknil, der Brand ist zugeschlagen, Cig.; — p. se kam, irgendwo eine Unterkunft sich verschaffen, Z.; — dazwischen kommen, mit unterlaufen, Cig.; nekaj se je priteknilo, Cig.; — 2) p. se česa, etwas anrühren, Cig., C., M., jvzhŠt.
80. 1. sẹ́jən, -jna, adj. Sitzungs-, Cig., nk.; sẹ̑jna doba, die Session, Cig. (T.).
81. selı̑tən, -tna, adj. die Übersiedelung, das Ausziehen betreffend: selı̑tna doba, die Auszugszeit, Cig.; ( nam. selitven).
82. sfīnga, f. staroegiptovska kamenita podoba, na pol ženska, na pol lev, die Sphinx, nk.
83. simbōl, m. podoba, znamenje, das Sinnbild, das Symbol.
84. splóšən, -šna, adj. allgemein; splošna navada; splošna izpoved, die Generalbeichte, Cig.; splošna podoba, ein Gemeinbild, Cig. (T.); — gemein, gewöhnlich, C., Z.
85. spodòb, -dǫ́ba, m. was sich schickt, anständige Manieren: spodoba znal nesem, ogr.- C.
86. spomı̑n, m. 1) ein Zeichen als Mahnung, Vorbedeutung u. dgl.; spomin se glasi, kadar ima kdo umreti: ali tolče kje, ali zvoni, ali pride bela podoba, pa spet zgine itd., Zora; — 2) das Erinnerungsvermögen, das Gedächtnis; dober s. imeti; slabega spomina biti, ein schwaches Gedächtnis haben; iz spomina vedeti, auswendig wissen, Cig.; — 3) die Erinnerung, das Andenken; za s. komu kaj dati; v s. slavne zmage, zum Andenken an den glorreichen Sieg; v dobrem spominu koga ohraniti; — das Gedächtnis der Verstorbenen im kirchlichen Gebet, jvzhŠt.; — das Todtenamt am Sterbetag, vzhŠt.- C.; — die Erforschung des Gewissens, Rez.- C.
87. srẹ́sti, (sretem), vb. pf. = srečati, Jan., Vest., Raič (Slov.); tukaj jih je Jezus sretel, Krelj; grem ga srest = grem mu naproti, Rez., Baud.; (sredem, sredla ga hudoba, Ziljska dol.- Mik.; Njega pa sreje potnik star, Npes.-Vraz).
88. utẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad utepsti; 1) mit Koth beschmutzen, ogr.- C.; obleko u., Cig.; prim. otepati; — 2) u. se, sich abmühen, sich plagen, Jan.; — 3) utepa (-plje) se mi, ich muss es büßen; zdaj se ti tvoja hudoba utepa, Ravn.; tako hudo se že zdaj Jakobu njegova zvijačina utepa, Ravn.; njegova trma se mu bo še utepala, Gor.; kmalu se mu bo utepalo, Mur.
89. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
90. zastȃranje, n. die Verjährung: doba za z. postavljena, die Verjährungsfrist, Cig.
91. zunȃnji, adj. auswendig, äußerlich, Außen-; zunanja stran; zunanje kolo pri mlinu; — po zunanje (äußerlich) pokazati svoje veselje, Cv.; zunanja podoba; zunanji svet; — auswärtig, Cig., Jan.; zunanji opravki, zunanje dežele, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani