dožen (5)

1. dǫ́žən, -žna, adj. Dauben-, M.; — prim. doga.
2. mladožę̑nəc, -nca, m. der Bräutigam, ogr.- C.
3. mladožę́nja, -e, m. der Bräutigam, Cig., Jan., BlKr.; der Neuvermählte, Valj. (Rad).
4. mladožę̑nka, f. die Braut, ogr.- C.
5. nedǫ̑žən, -žna, adj. krank, unpässlich, Guts., C., Mik.; — prim. stsl. nedągъ = bolezen.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani