dihati (19)

1. díhati, dı̑ham, -šem, vb. impf. athmen; težko d., einen schweren Athem haben; d. kaj iz sebe, etwas ausathmen; v sebe d., einathmen; v koga d., jemanden anathmen; z enimi usti mrzlo in vroče dihati (= drugače govoriti in drugače misliti), Krelj; — hauchen: veter diše, kamor hoče, Trub.; — 2) = duhati, riechen: vzemi mravljincev eno pest, preteri jih in diši tisto, Jurč.; — schnupfen: tobak d., Z., Podkrnci- Erj. (Torb.).
2. izdíhati, -dı̑ham, -šem, I. vb. impf. = izdihovati, Jan. (H.); — II. vb. pf. 1) mit dem Aushauchen fertig werden, verhauchen, Cig.; — 2) aufhören zu athmen, ausathmen, Cig.
3. jẹzdíhati, -am, vb. impf. = jezdariti, C., SlN.; — j. se, sich herumbalgen (o otrocih), Lašče- Levst. (Rok.).
4. nadíhati, -dı̑ham, I. vb. impf. ad nadehniti; inspirieren, eingeben, Cig. (T.); — II. n. se, vb. pf. zur Genüge einathmen: n. se dobrega zraka.
5. navdíhati, -dı̑ham, vb. impf. ad navdihniti, Cig., Jan.
6. oddíhati, -dı̑ham, vb. impf. ad oddehniti; o. si (se), freien Athem holen, ausschnaufen, Cig.; absetzen (in der Rede), Cig., Jan.
7. odíhati, -dı̑ham, -šem, vb. pf. umathmen, behauchen, Cig.
8. podíhati, -dı̑ham, -šem, vb. pf. 1) ein wenig athmen, Z.; — 2) = poduhati, ein wenig beriechen, Z., jvzhŠt.
9. predíhati, -dı̑ham, -šem, vb. pf. durchhauchen, Cig.
10. prijẹzdíhati, -am, vb. pf. ungestüm angeritten kommen, C., SlN.
11. razjẹzdíhati, -am, vb. pf. durch Reiten abmühen, C.
12. vdíhati, -dı̑ham, -šem, vb. impf. ad vdehniti; einhauchen, eingeben, einflößen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
13. vzdíhati, -dı̑ham, -šem, vb. impf. ad vzdihniti, seufzen, Trub., Krelj, Dalm., Kast., Vrt.
14. zadíhati, -dı̑ham, -šem, vb. pf. 1) Athem zu schöpfen anfangen; — einen Athemzug thun; — 2) z. se, athemlos werden, Z.; zadihal se je, es ist ihm der Athem ausgegangen, Cig.
15. zdíhati, -dı̑ham, -šem, vb. impf. ad zdihniti; = zdihovati, Mur., Cig., Jan.; — pogl. vzdihati.
16. láhək, -hka, adj. leicht; l. kakor pero, federleicht; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! lȃhki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.; lahki korak, der Passgang, Cig.; l. jezik, geläufige Zunge, Cig. (T.); lahko konjištvo, leichte Reiterei, Cig.; lahko spanje, leiser Schlaf, Cig.; lahko noč, gute Nacht! lahke krvi, leichtblütig, Cig.; l. za delo, arbeitsscheu, Cig.; lahka bolezen, eine ungefährliche Krankheit, Unpässlichkeit, Cig.; lahka smrt, sanfter Tod; lahko je s tujim polenom orehe klatiti = aus anderer Leute Haut ist gut Riemen schneiden, Cig.; lahko se smeješ, l. se ti je smejati, du hast gut lachen; lahko si misliš, du kannst dir vorstellen; zdaj že lahko nehaš, jetzt kannst (darfst) du schon aufhören; lahko, da je, lahko da, leicht möglich, es kann schon sein; na lahko dihati, leise athmen; na lahko hoditi, leicht auftreten; na lahko prijeti koga, jemanden sanft angreifen; po lahko, gemach, langsam; z lahka (iz lahka), leicht, C., Mik., Levst. (Močv.); wohlfeil, BlKr.; — compar. lȃžji, lehkejši (lahkejši); adv. lȃžje, láglje; tudi: laže, Levst. (Močv.), nk.; ( nav. lǫ̑že; lažej, Trub.- Mik.).
17. nabətáti se, -ȃm se, vb. pf. sich voll stopfen: tako se je nabetal, da ne more dihati, Levst. (Zb. sp.).
18. téžək, (težȃk), -žka, adj. 1) von großem Gewicht, schwer; t. kakor svinec; — ( pren.) težka jed, težke sanje, težka ječa; težko mi je, težko mi prihaja, es ist, wird mir übel; — 2) schwer zu machen, schwierig; težko delo; težko nesti; težko dihati; — težko je, krivico voljno trpeti; — iz težka, s težka (stę̑žka), schwer, mit Mühe; s težka se hraniti, Levst. (Nauk); s težka ga stane, es kommt ihm schwer an, Trub., Dalm.; — 3) težka je, sie ist schwanger, C., Z., Lašče; — 4) lästig, unverdaulich; zelo t. je; — 5) težko, schwerlich; težko bo kaj iz tega; = težko da: težko da pride = težko če pride, jvzhŠt.; težko če ne, höchstwahrscheinlich, jvzhŠt.; — compar. tę̑žji; adv. težje, nav. teže.
19. vzdihávati, -am, vb. impf. = vzdihati, M.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani