dičiti (7)

1. díčiti, dı̑čim, vb. impf. 1) lobpreisen, ogr.- Mur., Jan.; d. se, sich brüsten, Habd.; — 2) kosen: lepo se dičita ptička dva, Notr.- Z.; — 3) d. koga, kaj, zieren, jemandem, einer Sache zur Zierde gereichen, Cig., nk.
2. besẹdíčiti, -ı̑čim, vb. impf. schwatzen, C.
3. nadíčiti, -dı̑čim, vb. pf. schmücken, Zora.
4. odíčiti, -dı̑čim, vb. pf. schmücken, M., Let.; — verklären, verherrlichen, M., ogr.- Let.; odičeno telo, C.; odičena majka božja, ogr.- C.
5. podíčiti se, -dı̑čim se, vb. pf. = pobahati se, Jan. (H.).
6. preodíčiti, -dı̑čim, vb. pf. sehr verherrlichen, hoch preisen, ogr.- C.
7. odičeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odičiti; verherrlichen, Valj. (Rad).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani