deklina (10)

1. dẹklína, f. größeres Mädchen, Cig., M.; = dekle, Mur., Jan., vzhŠt.; die Jungfrau, Štrek.
2. dẹklı̑nče, -eta, n. dem. deklina; das Mädchen, Mur., C.
3. dẹklínica, f. dem. deklina, Mur., Cig., Jan., Slom.
4. dvǫ̑jčetən, -tna, adj. Zwillings-, SlGor., Fr.- C.; dvojčetna deklina, weiblicher Zwilling, C.
5. grǫ̑b, grǫ́ba, adj. 1) massiv, groß: grobo hrastje, ogr.- C., Savinska dol.; groba klop, vzhŠt.; groba krava, Polj.; (pre)grobi hlebi, Pohl. (Km.); — grobo, viel: grobo ljudi, penez, vzhŠt.; krčmar grobo računi, Svet. (Rok.); — 2) großartig, stattlich: groba hiša, Lašče- Levst. (M.); groba deklina, Hal.- C.; kar zijal je, ker se mu je vse tako grobo zdelo, Levst. (Zb. sp.); — tüchtig: groba mojškra, Svet. (Rok.); — vornehm: grobi ljudje, Lašče- Levst. (M.); — sauber, hübsch: grob dečko, groba deklina, vzhŠt.- C., Mik.; grobja obleka, das prächtigere Gewand, Litija; — 3) derb, roh, ungeschlacht, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan.; groba beseda, plumpes, beleidigendes Wort, Cig.
6. jȃk, jáka, adj. 1) stark, Mur., Cig., Jan., na vzhodu; — adv. jako, stark, sehr, tüchtig; jako lep; jako okregati koga, Cig.; — 2) stattlich, sauber, C., Št., Dol.; jaka deklina, SlGor.; — vortrefflich: Domlatki so jaki, Danj. (Posv. p.); — 3) wacker, brav, Mur., Cig., Jan., C., Dol.; jaki vojaki, Cig.; — compar. jačji, jakši.
7. junákovica, f. lepo vzrastla in zajetna deklina, Vas Krn- Erj. (Torb.).
8. lı̑skast, adj. gefleckt: l. hrast, C.; liskasta deklina, ein geputztes, geziertes Mädchen, C.
9. patoglàv, -gláva, adj. zwerghaft: patoglava deklina, vzhŠt.- C.
10. tópa, f. = neumna deklina, vzhŠt.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani