dekletce (6)

1. dẹklę́tce, n. dem. dekle, Jan., Valj. (Rad), nk.
2. dẹ́kelce, n., nam. dekletce, Cig., jvzhŠt.
3. izprósiti, -prǫ́sim, vb. pf. 1) durch Bitten erlangen, erbitten; kar človek izprosi, brez greha nosi, M.; izprosivši tablico je pisal, Krelj; losbitten, Cig.; izprošen, infolge von Bitten befreit, Dict.; komaj sem ga izprosila, jvzhŠt.; beim Freien Erfolg haben: zaroka je končana in dekletce izprošeno, Let.; — 2) durch Bitten überreden: če ga boš izprosila, jvzhŠt.; izprosil ga je, er hat ihn durch eine Abbitte besänftigt, C.
4. počésati, -čę́šem, vb. pf. kämmen; p. dekletce; p. se, sich die Haare kämmen, sich frisieren; — abstriegeln, Cig.; — p. koga, jemandem einen Hieb versetzen ( fig.), Cig.; abkanzeln, nk.
5. sȓnji, adj. Reh-; srnje meso, srnja koža; — srnjih oči dekletce, Zv.
6. ščı̑jca, f. = majhno dekletce, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — prim. uscanka.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani