dej (388)

1. dẹ́j, pogl. dejati, II. 2).
2. dẹjáłẹn, -łna, adj. activ, DZ., nk.
3. dẹjalína, f. die Verhexung: na dejalini biti, verhext, verschrieen sein, ogr.- Mik., C.
4. dẹjalíšče, n. die Wirkungsstätte, Cig. (T.).
5. dẹjáliti, -ȃlim, vb. impf. handeln, wirken, C.; komedijanti igrajo in dejalijo ("djalijo") preoblečeni, Hip. (Orb.).
6. dẹjáłnost, f. die Thätigkeit, die Activität, DZ.
7. dejáłnostən, -stna, adj. Activitäts-: dejalnostni priklad, die Activitätszulage, DZ.
8. dẹjȃnje, n. das Thun: imamo veliko dejanja, wir haben viel Arbeit, viel zu thun, C.; d. s čim imeti, sich mit etwas abgeben, C.; krivo d., sündhaftes Thun, C.; d. in nehanje, das Thun u. Lassen; d. svetnikov, die Geschichte der Heiligen; d. apostolsko, die Apostelgeschichte; das Benehmen, C.; — die Handlung: glavno d., die Haupthandlung; der Act, (pri gledališčnih igrah); das Werk: milosrčno dejanje, ein Werk der Barmherzigkeit.
9. dẹjȃnski, adj. 1) thatsächlich; dejanska služba (v vojski), der Präsenzdienst, Levst. (Nauk); — 2) praktisch, dejansko vodilo, praktischer Grundsatz, Cig.
10. dẹjȃnstvən, -tvəna, adj. 1) handelnd, thätig: romanopisci imajo navado, da naposled razodeno sleherne dejanstvene osobe osodo, Let.; — 2) factisch, Cig. (T.).
11. dẹjȃnstvọ, n. 1) die Praxis, Jan.; — 2) das Factum, die Thatsache, Cig. (T.), Žnid.
12. dẹjáti, * I. dẹ̑jem, vb. impf. 1) thun: uči ti mene dejati po tvoji volji, Trub.; po njih volji deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu drugemu dejati ne dopustite, Gorne bukve- Let. 1889. 190.; tiho dejem, ich schweige; C.; — 2) sagen: ona deje, LjZv.; — II. dẹ̑m, vb. impf. (tudi včasi pf.) 1) setzen: Ne ve, kam se čez ure dejo, Preš.; — 2) thun: prav demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte pokoro, Trub.; — hudo mi de tobak, der Tabak bekommt mir übel, Polj.; to mi dobro de, Cig.; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.; težko mi de, es fällt mir schwer, Cig., Notr.; to nič ne de, das verschlägt nichts, Cig.; Ako spava, Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne de, Preš.; kaj ti de pri meni? was fehlt dir bei mir? M.; — dej, z infinitivom: dej ga vzdigniti, hebe ihn, Mik.; dej napraviti sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) sagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, sage ich, Dict.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj deš? = kaj praviš? was sagst du dazu? Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal sem, dejala je, sagte ich, sagte sie, Dol., Gor., Goriš.; — III. dẹ́nem, vb. pf. 1) legen, stellen: puško z rame d., das Gewehr von der Schulter nehmen; d. na mrtvaški oder, aufbahren; otroka spat d., das Kind zur Ruhe betten; d. na-se, anlegen (oblačilo); pod streho d., unter Dach bringen; na verigo, z verige d. psa, anketten, losketten; d. pod ključ, einsperren; iz kože d., aushäuten; v red d., ordnen; v skupine d., gruppieren, Cig. (T.); d. med oklepaja, einklammern, Cig. (T.); v (pod) prepoved d., mit Beschlag belegen; ob glavo d., enthaupten; ob veljavo d., außer Kraft setzen, Jan.; ob službo d., des Dienstes entheben; v pokoj d., pensionieren; na nič d., zugrunde richten; na laž d., der Lüge zeihen; koga nesrečnega d., jemanden unglücklich machen, C.; v pogovor se dene, er ließ sich in ein Gespräch ein, Goriš.; d. se v dogovor, sich ins Einvernehmen setzen, Levst. (Nauk); — ne vem, kam bi se dejal, ich weiß nicht, wohin ich mich wenden, was ich anfangen soll? kam se je toliko ljudi dejalo? wo sind so viele Menschen hingekommen? Cig.; — denimo, nehmen wir an, Cig.; — 2) thun: težko mi dene, es macht mir das Herz schwer, jvzhŠt.; — verfahren, umgehen: lepo, grdo denem s kom, ogr.- C.; — d. komu, jemanden verhexen, verschreien, ogr.- C.
13. dẹjȃva, f. das Thun, C.; — die Wirkung, C.
14. dẹjávən, -vna, adj. thätig, activ, Cig.; — wirksam, Jan.; — prim. dejalen.
15. dẹjávnost, f. die Thätigkeit, Cig., Jan., C., Zora; — die Praktik, Cig.; — prim. dejalnost.
16. dẹ̑jstvən, -tvəna, adj. wirksam, Cig. (T.); — stsl.
17. dẹ̑jstvənost, f. die Wirksamkeit, Cig. (T.).
18. dẹ̑jstvọ, n. die Wirkung, Cig. (T.); = dejanje, Jurč. (Tug.); — stsl., rus.
19. dẹjstvováti, -ȗjem, vb. impf. wirken, Cig. (T.); moči, katere pri svetlobnih prikaznih dejstvujejo, Žnid.; d. na kaj, einwirken, Cig., nk.; — stsl., rus.
20. abecę̑dej, m. = abecedar 1), Cig.
21. blagodẹ̑jəc, -jca, m. der Wohlthäter, Bes.
22. blagodẹ́jən, -jna, adj. wohlthuend, wohlthätig, C.; za blagodejne namene kaj dati, nk.
23. blagodẹ̑jnik, m. der Wohlthäter: kri in blago darovati svojemu blagodejniku, Zv.
24. čarodẹ̀j, -dẹ́ja, m. der Zauberer, Cig., Jan.; — stsl.
25. čarodȇjčica, f. dem. čarodejka; kleine Hexe, Bes.
26. čarodẹ̑jəc, -jca, m. = čarodej, Jan., nk.; — stsl.
27. čarodẹ́jən, -jna, adj. magisch, Jan.; bezaubernd, Jan., C., nk.
28. čarodẹ̑jka, f. die Zauberin, C., nk.
29. čarodẹ̑jstvọ, n. die Zauberei, Cig., Jan., C.; — stsl.
30. dẹ̑dej, m. 1) der Großvater, Guts., Mur., Jan.; — 2) ein älterer Mann, Št.; moj d., (žena o možu), jvzhŠt.; — das Männchen, Mik.
31. dobrodẹ̑jəc, -jca, m. der Wohlthäter, Bes.
32. dobrodẹ́jən, -jna, adj. wohlthuend, wohlthätig, ersprießlich, Jan., nk.
33. dodẹjáti, dodẹ́nem, vb. pf. 1) hinzufügen, dazu thun; — 2) d. komu, jemandem lästig werden, Dol.- Cig., Cig. (T.), C.; prim. hs. dodijati; ( vb. impf. ne dodenete nedolžni živali, ali pa niste do nikogar trdi? Ravn.); — 3) d. se česa, etwas berühren, C.; — 4) d. si, = prizadeti si: toliko se ( nam. si) je dodejal podložnim veselja napraviti, Ravn.; — prim. dodeti.
34. drugdẹ̑j, adv. = drugdi, Hip. (Orb.).
35. fidejkomīs, m. neprodajno dedno posestvo, das Fideïcommiss, Cig., Jan.
36. fidejkomīsən, -sna, adj. Fideïcommiss-, Cig., Jan.
37. grozodẹ̑jstvọ, n. die Schreckensthat, Cig. (T.).
38. hudodẹ̑jəc, -jca, m. der Missethäter, nk.
39. hudodẹ̑jski, adj. verbrecherisch, criminell, Jan.
40. hudodẹ̑jstvọ, n. die Missethat, das Verbrechen, Jan., C., nk.
41. idēja, f. misel, die Idee.
42. kurdej, m. der Scorbut, Bleiw.- Cig., Jan.; — češ.
43. kurdejən, -jna, adj. scorbutisch, Cig.
44. lę́deja, f. die Wade, zapŠt.- C.; — prim. rus. ljadveja, der Schenkel.
45. nȃdẹja, f. die Erwartung, die Hoffnung, C., Levst. (Zb. sp.), nk.
46. nȃdẹjanje, n. die Hoffnung, C.; brez nadejanja, unverhofft, unerwartet, Meg.; hudo n., der Argwohn, Dalm.
47. nadẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. = nadeti; 1) auf etwas legen, M.; n. kokoši jajca, der Henne Eier aufs Nest legen, C.; — 2) n. se, sich voll stopfen, Cig.
48. nȃdẹjati se, -dẹjem se, vb. impf. erwarten, hoffen, sich versehen, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); pridi na njega nesreča, katere se on ne nadeje ("nenadie"), Dalm.; nadejem se, da tudi ti bi se mu (temu kraju) kmalu privadil, Str.; — tudi: nadẹ̑jem in nadẹ̑jam se, kajk.- Valj. (Rad), in: nȃdẹjam se, Cv.
49. nedẹjȃnje, n. die Unterlassung: pazka nad vsacim dejanjem in nedejanjem, Levst. (Nauk).
50. nedẹjávən, -vna, adj. unthätig, passiv, Cig.
51. nenȃdẹjavši, adv. unverhofft: n. naglo umreti, Dalm.
52. nerazdẹjávən, -vna, adj. unzerstörbar, V.-Cig., M.
53. obdẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. umthun, Cig.; — belegen, Jan.; z redkim platnom se duški obdenejo, Pirc.
54. oddẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) wegthun, ablegen, Cig., M.; beseitigen, DZ.; — 2) = odpreti, Rez.- Baud.
55. odēj, m. najbolj za glasbene zabave odločeno poslopje, das Odeum, Cig.
56. odẹ̑ja, f. die Hülle, die Kleidung, Jan.; — die Decke, die Bettdecke; slaba, svilnata, tanka o.; — pren. der Deckmantel, Cig.; die äußere Schale ( fig.), Cig.
57. odẹ̑jast, adj. deckenartig: odejasti oblak, die Deckenwolke, UčT.
58. odẹ́jati, -am, vb. impf., Mur.; pogl. odevati.
59. ȏndẹj, adv. dort, Mik.
60. počarodẹ́jiti, -dẹ̑jim, vb. pf. p. se, ein Zauberer, eine Zauberin (Hexe) werden, Bes., SlN.
61. poddẹjáti, -dẹ̑m, -dẹ́nem, vb. pf. darunter legen, unterlegen.
62. podẹjáti, -dẹ́nem, -dẹ̑m, vb. pf. 1) dahinstellen, dahinlegen, C.; roke na koga p., C.; niederstellen, Jan.; — 2) bemeistern, bewältigen, Jan.; kogar pa je on podejal, ta je moral nositi stroške zanj, Bes.; — 3) pode mi kaj, ich werde unpass; kadar mi kaj pode, wenn ich unpässlich bin, Cig.
63. povardẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. probieren, C.
64. pozdẹ̑j, adv. später, hernach, Mur., Mik.
65. prẹ́dẹj, adv. = predi, Mur., V.-Cig.
66. predẹjáti, -dẹ́nem, -dẹ̑m, vb. pf. anders oder anderswohin legen oder stellen, überlegen, umstellen, übersetzen; roko p., die Hand in eine andere Lage bringen, C.; p. konje v drug hlev; p. breme z desne rame na levo; — p. komu kaj, schnipfen, C.
67. predẹjȃtva, f. die Überstellung, C.
68. pridẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. dazu thun, hinzufügen, beilegen, beifügen; še nekoliko p. k svoti; cukra p. k jedi; priloge so pridejane, die Beilagen folgen mit, Cig.; — attribuieren, Cig.; — p. si = pomagati si, sich helfen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
69. pridẹ̑jək, -jka, m. = pridevek, das Schimpfwort, C.
70. prizadẹjȃnje, n. = prizadetje, Cig.
71. prizadẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. = prizadeti; p. si = prizadeti si.
72. prọtidẹ́jən, -jna, adj. reactionär, Jan. (H.).
73. prọtidẹ̑jstvọ, n. die Reaction, Jan. (H.).
74. razdẹjȃnje, n. die Zerstörung.
75. razdẹjánost, f. die Ordnungslosigkeit, Cig.
76. razdẹjáti, -dẹ̑jem, -dẹ́nem, vb. pf. 1) auseinanderlegen, auseinanderthun; r. obleko (aufknöpfen), Rez.- C.; razdejan, ordnungslos, Cig.; — 2) zerstören, Cig., Jan., M., Dalm., Krelj, nk.; hudobni ljudje razdenejo mesto, Škrinj.- Valj. (Rad); Madjanci vse razdenejo, kamor so prišli, Ravn.- Valj. (Rad); Jeruzalem so razdejali, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
77. razdẹjȃva, f. die Zerstörung, Cig., Jan., Zora, Bes.
78. razdẹjȃvəc, -vca, m. der Zerstörer, C., Krelj.
79. rdẹ̑jəc, -jca, m. rdečkast ptič: das Steinröthel (turdus saxatilis), Bolc- Erj. (Torb.).
80. samodẹjávən, -vna, adj. = samodelaven, Cig.
81. samodẹ́jən, -jna, adj. selbstthätig, DZ.; samodejna zaklopnica, DZ.
82. samodẹ́jnost, f. die Selbstthätigkeit, Cig. (T.).
83. spondēj, m. der Spondeus (ein Versfuss: - -), Cig. (T.), nk.
84. sramodẹ̑jəc, -jca, m. der Unzüchtige, Jan. (H.).
85. sramodẹ̑jstvən, -stvəna, adj. unzüchtig, Jan. (H.).
86. sramodẹ̑jstvọ, n. die Unzucht, Levst. (Nauk).
87. vardẹjáti, -dẹ́ti, -dẹ̑jem, (-dẹ̑m, Jan.), -dẹ́nem, vb. impf. ( pf.) 1) hegen, pflegen, warten, Dict.- Mik., Trub., Krelj, Dalm., Jap. (Sv. p.); vardej svojega očeta! Trub.; ne vardejan otrok, ein verwahrlostes Kind, Gor.; vardejana je, sie ist versorgt, Gor.; če si za groš kruha pa kupico vina kupiš, pa si vardejan, Polj.; — 2) vb. pf. praes. vardẹ̑m, versuchen, probieren, Jarn.; vardẹ́nem, ogr.- Mik.; — prim. stvn. wara, Acht, Aufmerksamkeit, in nem. warten, Mik.
88. vdẹjáti, vdẹ́ti, vdẹ́nem, vb. pf. hineinthun, hineinsetzen, hineinfügen; v. nit v šivanko, einfädeln; tudi: šivanko vdeti, Gor.- DSv.; v. nov zob v čeljust; vdeti vrata, die Thüre einhängen, Gor.- DSv.; — v. jo, es treffen, Jan., C.; — v. se, hineingerathen: otroci se dostikrat vdenejo mej klade, da ne morejo nikamor, Notr.; — v. se, in eine Klemme kommen, M.
89. verdẹjáti, -dẹ́nem, vb. impf., Trub., pogl. vardejati.
90. vǫ̑dej, m. der Anführer, V.-Cig.
91. vrdẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf., Cig., Polj., pogl. vardejati.
92. zadẹjáčiti, -ȃčim, vb. pf. verthun (zaničljivo), Lašče- Levst. (Rok.).
93. zadẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) = zadelati: razpokline z., Bes.; — suknjo z. (= zapeti), Rez.- C.; — 2) verlegen: z. kaj med šaro, Cig.; — 3) verthun, vergeuden, Meg., Dict., Cig., M., Svet. (Rok.); z. veliko denarjev, darove, Krelj; z. život in blago, Dalm.- C.; vse je zadejal, Jap. (Sv. p.); razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala, LjZv.
94. zadẹjȃvəc, -vca, m. der Verschwender, C.
95. zanȃdẹjati se, -jem (-jam) se, vb. pf. Hoffnung schöpfen, Cig.; z. se česa, etwas erhoffen, M., Svet. (Rok.).
96. zazlọ̑dẹjati, -am, vb. pf. einen Fluch mit dem Worte zlodej ausstoßen.
97. zlatodẹ̀j, -dẹ́ja, m. = zlatodelec, Jan.
98. zlọ̑dẹj, m. der Böse, der Teufel (navadno le v kletvi); da te z.! dass dich der Kuckuck! Cig.; ta deček je od zlodeja, das ist ein Teufelsknabe! ( nav. zlodi, gen. zlodja; toda: zlodej, Trub.- Mik.).
99. zlọ̑dẹjati, -am, vb. impf. mit dem Worte "zlodej" fluchen, Jarn., Jsvkr.
100. zlọ̑dẹjev, adj. des Teufels-, Teufels-, teuflisch; to je zlodejev deček!

1 101 201 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani