ded (144)

1. dẹ̀d, -dẹ́da, m. 1) der Großvater, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) alter Mann, Habd., Z., Škalska dol. ( Št.)- C.; — 3) žena o svojem možu: moj ded, (= dedej), C.; — 4) rezni d., = rezni stol, die Strohschneidebank, C.; — 5) bobov ded, neka pogača iz bobove moke, Pjk. (Črt. 73.); — 6) die Kratzdistel (cirsium), Z.; prim. dede 2).
2. dẹ̑dčək, -dčəka, m. dem. dedek, hyp.; 1) der Großvater, Cig.; d. in babica, Ravn.; častiti dedček, Levst. (Zb. sp.); — 2) kleiner bejahrter Mann, M.
3. dẹdè, -ę́ta, m. 1) = dedec 2), M.; velike starosti dede, Dict.; — 2) die Kratzdistel (cirsium), Medv. (Rok.).
4. dẹ̑dəc, -dca, m. 1) der Großvater, Meg., Dict., M., Dalm., Trub., Jsvkr.; dedci ino babice nežneje ljubijo vnučeta nego roditelji sinove in hčere, Levst. (Zb. sp.); — 2) bejahrter Mann, Cig., Jan., M., Št.; dedci in babe, LjZv.; — 3) žena o možu: moj dedec, mein Alter, Z.; — 4) die Marionette, Rez.- C.; — 5) die mit Gewinden versehene Walze, die Schraube, Cig., vzhŠt.- C.; — 6) der Haftelhaken; — 7) der Pfahl zwischen dem Druckpflocke (babica) und dem Pressbaum bei der Weinpresse, C.; — 8) der Dengelhammer, C.; — 9) der stählerne Stempel, die Patrize, V.-Cig.; — 10) das Steigrohr, Cig. (T.); — 11) der Wiedehopf (upupa epops), C.; — 12) (mlad) boletus edulis, Ip.- Erj. (Torb.), zapŠt.; — 13) der Flaum des verblühten Löwenzahns, Trst. (Let.).
5. dẹ̑dej, m. 1) der Großvater, Guts., Mur., Jan.; — 2) ein älterer Mann, Št.; moj d., (žena o možu), jvzhŠt.; — das Männchen, Mik.
6. dẹ̑dək, -dka, m. dem. ded; 1) das Großväterchen, der Großvater, Mur., Cig., vzhŠt., ogr.- C., BlKr.; — 2) eine Art Kuchen, C.; — 3) der Flaum des verblühten Löwenzahns, C.; — 4) der Knauel (scleranthus perennis), C.
7. dẹ́dən, -dna, adj. Erb-, Cig., Jan., C.; dedno nasledje, die Erbfolge, Cig. (T.); dedni naslednik, der Erbe, Levst. (Nauk); dedno posestvo, Jurč.
8. dẹ̀der, interj. wohlan! Prip.- Mik., jvzhŠt.; iz: dej der; prim. dejati II. 2).
9. dẹ̑dič, m. 1) der Erbe; oporočni d., der Testamentserbe, nujni d., der Notherbe, Cig., ("dedič [dedov pravnuk ali vnuk], kaže, da se je iz početka imenoval samo on, kdor ostaje doma na dedini [Stammhaus], der Majoratsherr", Levst. (Nauk, 169.)); — 2) — dedec 6), Rez.- C.
10. dẹ̑dičinja, f. = dedična, Šol.
11. dẹ̑dična, f. die Erbin, Cig., Jan.; tudi: stsl.
12. dẹ́dina, f. 1) der Erbbesitz, das Stammhaus, Cig., Jan., C., Dol.; na dedini ostati, Levst. (Nauk); — die Erbschaft, Meg., Dict., Cig., Jan., M., Dalm. (Reg.); Ni umrla teta moja, Da bi, dohtar, mi opravljal Po nji dedino bogato, Preš.
13. dẹdinolǫ̑vəc, -vca, m. der Erbschleicher, Cig., Jan.
14. dẹdinolǫ̑vstvọ, n. die Erbschleicherei, Cig., Slc.
15. dẹ́dinski, adj. Erbschafts-, Erb-, Cig., Jan., C.; dedinska tožba, die Erbschaftsklage, Cig.; dedinska pogodba, der Erbvertrag, Cig., Jan.; dedinski zapustnik, der Erblasser, C.; dedinska država, das Erbreich, Jes.
16. dẹ́dinstvọ, n. = dediščina, die Erbschaft, M., Z., Zora.
17. dẹ̑diščina, f. das Erbe, die Erbschaft, Pohl., Mur. (dedščina), Cig., Jan., C., nk.; prim. Cv. IX. 5.
18. dẹ̑diški, adj. der Erben, Erb-, Cig.
19. dẹ̑dji, adj. nach Art eines älteren Mannes: po dedje hodi, se drži, C.
20. dẹ̑dnica, f. = dedična, Cig.
21. dẹ̑dnik, m. 1) = dedič, Cig., Jan., Vrt., DZ., Levst. (Zb. sp.); — 2) der Herrenpilz (boletus edulis), Rihenberk- Erj. (Torb.).
22. dẹ̑dniški, adj. = dediški, DZ.
23. dẹdnodáčən, -čna, adj. Erbzins-: dednodačno zemljišče, Cig.
24. dẹdnodežę̑łən, -łna, adj. erbländisch, Jan.; tudi: -žéłən.
25. dednodežę̑łski, adj. erbländisch, Cig.; tudi: -žéłski.
26. dẹdnolástən, -stna, adj. erbeigen, Jan.
27. dẹdnoprávən, -vna, adj. erbrechtlich, Cig., Jan.
28. dẹdnozakúpən, -pna, adj. Erbpacht-: dednozakupna pogodba, Cig., Jan.
29. dednozavę́zən, -zna, adj. erbverbrüdert, Cig., Jan.
30. dẹ̑dovanje, n. das Erben; ostaline pridejo na dedovanje, bei den Verlassenschaften tritt der Erbanfall ein, Levst. (Pril.).
31. dẹ̑dovati, -ujem, vb. impf. erben, Cig., Jan., C., M.; ponos se vsem meščanom od roda do roda deduje in zapušča, Jurč.
32. dẹdovína, f. 1) = dedina, Jan., Šol., C.; — 2) = bodeča neža, BlKr.
33. dẹ́dščina, f., pogl. dediščina.
34. dedūkcija, f. die Deduction, Cig. (T.), nk.
35. deduktīvən, -vna, adj. deductiv, Deductions-, Cig. (T.).
36. brezdẹ̑dičən, -čna, ohne Erben, Jan.
37. izdedíniti, -ı̑nim, vb. pf. enterben, Cig., Jan.; pogl. razdediniti.
38. izdedínjenje, n. die Enterbung, Jan.
39. pòddẹ̑dič, m. der Nacherbe, Cig.
40. pòddẹ̑dnica, f. die Nacherbin, Cig.
41. pòddẹ̑dnik, m. = poddedič, Cig.
42. podẹ́diti, -dẹ̑dim, vb. pf. = podedovati, erben, Z., Zora.
43. podẹ̑dnik, m. = dedič, der Erbe, Vrt.
44. podẹ̑dovanje, n. das Erben, nk.
45. podẹ̑dovanjski, adj. Beerbungs-: vzajemno podedovanjsko društvo, nk.
46. podẹ̑dovati, -ujem, vb. pf. erben, ererben, Cig., Jan., nk.
47. prádẹ̀d, -dẹ́da, m. der Urgroßvater, nk.; ("predid", Meg., Dalm.; "predet", Alas.; preded, Habd., Mur., Cig., Jan., Jsvkr., BlKr.); prádẹd, Cv.
48. prádẹ̑dəc, -dca, m. = praded, (prededec) Trub., Jsvkr.
49. prádẹ̑dski, adj. urahnlich, (pred-) Cig.
50. prápradẹ̀d, -dẹ́da, m. der Ururgroßvater, (prepre-) Cig., M.
51. prédẹd, -dẹ́da, m., Cig., Jan., Dalm., Dict., ( Cv. X. 11.), pogl. praded.
52. predẹ̑dəc, -dca, m. = preded, Trub.; pogl. pradedec.
53. prẹkodẹ̀d, -dẹ́da, m. = praded, Z.
54. pridẹ̑dovati, -ujem, vb. pf. durch Erbschaften erwerben, anerben, Cig., Jan.
55. razdẹdíniti, -ı̑nim, vb. pf. enterben, Cig.
56. sodẹ̑dič, m. der Miterbe, Cig., Jan., Slom.- C., nk.
57. sodẹ̑dištvọ, n. die Miterbschaft, Cig.
58. sodẹ̑dnica, f. die Miterbin, Cig., Jan.
59. sodẹ̑dnik, m. der Miterbe, Cig., Jan.
60. sodẹ̑dništvọ, n. = sodedištvo, Cig.
61. bábica, f. 1) die Großmutter, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.; — 2) die Hebamme; — 3) dem. baba, altes Weibchen; — 4) das Weibchen aller kleineren Vögel, Cig., Gor., Notr.; — 5) die Schmerle (cobitis barbatula), Cig.; — 6) der Herrenpilz (boletus edulis), = baba, Št.- C.; — 7) neka hruška, Maribor- Erj. (Torb.); — 8) die leere Buchweizenhülse, Z., Gor.; leerer Maiskolben, Cig.; leere Kastanienhülse, BlKr.; — 9) die Schraubenmutter, Ptuj- C., DZ.; — 10) der Pfannendeckel am alten Büchsenschloss, Cig.; — 11) kalup za tiskarske pismenke, die Matrize, V.-Cig.; — 12) das Haftelöhr, Cig., BlKr.; — 13) der Sensenring, Mur.; — 14) železo, na katerem se kosa kleplje, der Dengelstock; — 15) der Deckel bei der Weinpresse, Cig.; ( prim. dedec); — 16) ein Haufen über einander liegender Garben, Dol.; die Mandel, Cig.
62. bábina, f. 1) ( zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; ( prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče- Erj. (Torb.).
63. bahávast, adj. = bahav: bahavasti dedci, LjZv.
64. bogoobrázən, -zna, adj. als Gottes Ebenbild geschaffen: Ustvarjeni ded naš bogoobrazni, (Adam), Levst. (Zb. sp.).
65. čabrāka, f. die Schabracke, die Pferdedecke, Cig., Jan.
66. dávək, -vka, m. die Steuer; davke plačevati, Steuern zahlen; davki prve, druge roke = pravi, nepravi = direktni, indirektni davki, Levst. (Nauk); = neposredni, posredni davki, Nov.; dedinski d., die Erbsteuer, DZ.; obrtni d., die Gewerbesteuer, DZ.; poprečni d., das Steuerpauschale, DZ.; pridobitni d., die Erwerbsteuer, Nov.; davku podvržen biti, der Besteuerung unterliegen, Cig.; — der Tribut, Cig., Jan., C.
67. díra, f. die Getreidedarre, Dol.; — prim. 2. dera.
68. dokorẹ̑, adv. bis zu welcher Stunde? bis wann?
69. èrb, ę́rba, m. po nem. Erbe, pogl. dedič.
70. ę́rbič, m. der Erbe, Trub.- Mik., pogl. dedič.
71. ę́rbščina, f., pogl. dedščina.
72. fidejkomīs, m. neprodajno dedno posestvo, das Fideïcommiss, Cig., Jan.
73. izpeljȃva, f. 1) = izvoz, die Ausfuhr, Cig., C.; — 2) die Ableitung, die Deduction, Cig., Jan., nk.; — 3) die Ausführung, die Durchführung, Cig., Jan., C., nk.
74. izpeljevȃnje, n. 1) das Ausführen, M.; — 2) die Ableitung, die Deducierung, Cig.
75. izvȃjati, -am, vb. impf. ad izvesti, izvoditi; 1) (her)ausführen, Cig.; — etymologisch ableiten, nk.; deducieren, folgern, Cig. (T.), nk.; i. pravico, ein Recht ableiten, DZ.; i. kaj iz teorije, Žnid.; — 2) ausführen, durchführen, executieren, Cig. (T.).
76. 2. izvédnost, f. 1) die Deducierbarkeit, Cig. (T.); — 2) die Gangbarkeit (der Ware), V.-Cig.
77. izvésti, -védem, vb. pf. 1) anbringen, absetzen: blago i., Cig., Jurč.; pogl. zvesti; — 2) ableiten, derivieren, Cig. (T.), nk.; — deducieren, folgern, Cig. (T.); — 3) ausführen, Jan., Cig. (T.), C., nk.; durchführen ( z. B. ein Bild), Cig. (T.); executieren, vortragen ( z. B. ein Tonstück), Cig. (T.); — 4) gelingen, Št.- M.; ni mu izvedlo, Svet. (Rok.); tudi: i. se, C.
78. izvòd, -vǫ́da, m. 1) die Ableitung: die Derivation ( math.), Cig. (T.); die Deduction, Cig., Jan., Cig. (T.); die Folgerung, der Schluss, der Schlusssatz, Cig. (T.); duša stvarja iz sodov izvode, Žnid.; i. iz verjetnosti, der Wahrscheinlichkeitsschluss, Cig. (T.); — 2) die Ausführung, die Durchführung, Cig. (T.); i. namenjene uredbe, DZ.; — 3) das Product, V.-Cig., C.; ein Kunstproduct, Cig. (T.); — das Exemplar, nk.; v dvojnem izvodu, in duplo, Levst. (Nauk).
79. izvǫ́dən, -dna, adj. Deductions-, Cig. (T.).
80. izvóditi, -vǫ́dim, vb. pf. 1) führend, leitend herausbringen, ausführen, Mur., Cig.; starka je mlade izvodila, Z.; rod svoj i., Str.; — 2) folgern, deducieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
81. kāsta, f. die Kaste; (kaste so stanovi, katerih pravice in dolžnosti se dedujejo).
82. klepı̑n, m. = star dedec, C.
83. kolẹ́nọ, n. 1) das Knie; na kolenih, kniefällig; kolena mu utripljejo, seine Knie wanken, Cig.; = se šibijo, jvzhŠt.; pl. kolena, der Schoß; na kolena vzeti, na kolenih imeti otroka; — 2) das Kniestück, Cig.; — der Kniehebel, Cig. (T.); das Knieeisen, DZ.; — 3) der Halmknoten, Cig.; pogl. kolence; — 4) die Generation, Cig. (T.); šestnajst kolen slovečih pradedov, Jurč.; — der Verwandtschaftsgrad, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — die Abstammung, Z., Jan. (H.).
84. konjìč, -íča, m. dem. konj; 1) das Rösslein; — der Springer (im Schachspiel), Cig., Jan.; — 2) die Heuschrecke, Mur., Jan., C.; — 3) der Nähkolben der Riemer, V.-Cig.; — 4) = bik, locenj, die Bogenrebe, die Tuckrebe, C., Št.- Z.; — 5) der Streichbaum am Webstuhle, Jan. (H.); — 6) der Heftelhaken, k. in kobilica = dedec in babica, SlGor.- C.; — das Spinnspulhäkchen, C.; — 7) morski k., das gemeine Seepferdchen (hippocampus brevirostris), Erj. (Ž.); — 8) neka užitna goba, C., Glas.
85. kǫ́pčica, f. dem. kopča; kleine Schnalle, die Heftel, Cig., C., DZ., Navr. (Let.), BlKr.; die Buchschließe, C.; — pl. kopčice = baba in dedec, die Heftel, BlKr.
86. kúčati, -ím, vb. impf. hocken, kauern, Jan., C., jvzhŠt.; ded kuči za pečjo, C.; megla kuči, der Nebel liegt nieder, C., Z.
87. láber, -bra, m. bajeslovno bitje: majhen dedek, bel in svetel, Pjk. (Črt. 85.).
88. labus, m. bajeslovno bitje, star dedek, Pjk. (Črt. 85.).
89. lìš, adv. unpaarig; v otročji igri: liš ali soda? gerade oder ungerade? Solkan- Erj. (Torb.).
90. majorāt, m. prednost najstaršega v dednem nasledstvu, das Majorat.
91. minorāt, m. prednost najmlajšega v dednem nasledstvu, das Minorat.
92. modè, -ę́ta, n. 1) die Hode, Alas., Jan., C.; tudi: mǫ́de, -eta, Mur.; kozlova modeta, Trst. ( Glas.); — 2) m. ein Mann mit einem Leistenbruch, (móde?) Savinska dol.
93. mrcváriti, -ȃrim, vb. impf. schinden, zerfleischen, Dict., Cig., SlN.- C.; suh dedek je mrcvaril in rezal kuhanega koštruna, LjZv.; misshandeln, Cig., jvzhŠt., BlKr.; teple, suvale in mrcvarile so ga, LjZv.; otroci mrcvarijo mačko = po rokah jo valjajo in prenašajo, Dol.; — quälen: (gospoda) oratarja zatira in mrcvari, LjZv.
94. naslẹ̑dje, n. die Nachfolge, Cig., DZ., Vrt.; n. v službi, Cig.; prestolno n., die Thronfolge, Cig. (T.); dedno n., die Erbfolge, Cig. (T.).
95. naslẹ̑dnik, m. 1) der Nachfolger; — cesarjevič n., kaiserlicher Kronprinz, Jan. (H.); — der Erbe, Dalm.- M.; = dedni n., Levst. (Nauk); — 2) der Anhänger, C.
96. naslẹ̑dstvọ, n. die Nachfolge, Cig., Jan., nk.; dedno n., die Erbfolge, Cig. (T.), nk.
97. nastòp, -stǫ́pa, m. 1) der Antritt; n. službe; n. dedine; n. vladarstva, die Thronbesteigung, Cig. (T.); — 2) das Auftreten, der Auftritt, Mur., Cig., Jan., nk.; — navadni n., die Grundstellung, Telov.; — 3) die Ueberschwemmung, C.; nastop je zablatil travo, Idrijska dol.- Erj. (Torb.); — die Flut: n. in odstop, Cig., Vod. (Izb. sp.); — 4) = nastopek, Preš.; slabi nastopi, Burg.; — tudi: nástop, Erj. (Torb.), Valj. (Rad).
98. nastǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) antreten; n. pot; n. službo, vladarstvo; n. za kom, nachfolgen, Mur., Cig., Jan.; n. kraljestvo, cesarstvo za kom, Cig.; n. dedino; n. pravdo, n. kazen; n. trideseto leto, in das 30. Jahr treten, Cig.; — 2) auftreten ( n. pr. o govorniku, igravcu); — 3) eintreten, beginnen, Mur., Cig., Jan., nk.; doba je nastopila, nk.; nastopila je sila, Mur.; nastopile so okoliščine, Cig.; ( rus.); — 4) einen Misstritt thun, Cig.; — n. si žrebelj, sich einen Nagel in den Fuß eintreten, V.-Cig.; — konj si je nastopil, das Pferd hat sich mit dem Eisen eines Hinterfußes den Nerv eines Vorderfußes verletzt, es hat sich genervet, Cig.; — n. komu na noge; — 5) anlaufen, austreten; voda je nastopila.
99. nẹ̑gdẹ, adv. = nekje: negde ga že najdeš, vzhŠt.- C.; — = neki: kam negde? kdo negde? Ščav.- C.; negde je bogat, Zora, Ščav.
100. obkorẹ̑, adv. um wieviel Uhr, um welche Stunde? Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), (tudi: obkevrẹ̑, Levst. [Sl. Spr.]).

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani