deca (28)

1. déca, dẹcȇ, f. coll. die Kinder, vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); drobna d., der Tag der unschuldigen Kinder, vzhŠt., ogr.- C.; dẹ́ca, Mur.; — prim. stsl. dêtьca.
2. brzojẹ̑zdəc, -zdəca, m. der Eilpostreiter, Cig.
3. čemeríti, -ím, vb. impf. 1) č. se, eitern (o ranah), C.; — 2) čemeriti = jeziti, Cig.; deca čemeri puro, ogr.- Valj. (Rad); čmeriti, Gor.; — č. se = jeziti se, Cig., M.; zakaj se čemerite na mene? ogr.- Valj. (Rad); ein griesgrämiges Gesicht machen, (čmę́riti se) BlKr.; vreme se čemerí ("čmeri"), es ist trübes Wetter, Kr.
4. čirìč, -íča, m. die Weingrille (decanthus pellucens), C., Mik. (Et.); — prim. ščurek, Mik. (Et.).
5. črnbẹ́ł, -bẹ́la, m. die Weingrille (decanthus pellucens), Sv. Križ (Ip.)- Erj. (Torb.).
6. dẹčarı̑ja, f. 1) die Kinderei, M., BlKr.; — 2) = deca, Jan., BlKr.; — tudi: ljudje, ki se po otročje vedejo, BlKr.
7. déčica, f. coll. dem. deca; die Kinderchen, ogr.- C., Danj. (Posv. p.); dẹ́čica, Mur.
8. dekȃn, m. der Decan (an der Universität); — der Dechant.
9. dekanı̑ja, f. die Dechantei, das Decanat.
10. dekȃnstvọ, n. die Decanswürde; — die Dechantswürde.
11. dvı̑g, m. die Hebung, Cig. (T.); — der Auftact, Jan.; — dvig iz tabora, das Decampement, Cig.
12. gı̑zdəc, -zdəca, m. = gizdavec, Valj. (Rad).
13. gózdəc, -zdəca, m. dem. gozd, Valj. (Rad).
14. izkȗstvọ, n. die Erfahrung, die Empirie, h. t.- Cig. (T.); to je izkustvu protivno, Žnid.; narodi so bili nevedna deca, brez potrebnega izkustva, Navr. (Let.); — stsl.
15. jẹ̑zdəc, -dəca, m. 1) der Reiter; — 2) = rezni stol, die Schnittbank, C.
16. odlíti, -líjem, vb. pf. weg-, abgießen; preveč je vode v posodi, odlij je malo; odlij, kar je čistega; decantieren ( chem.), Cig. (T.).
17. odlı̑v, m. 1) die Abgießung, Cig.; — 2) das Abgegossene, der Abguss, Cig.; — die Decantation ( chem.), Cig. (T.); — 3) (po rus.) die Ebbe, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
18. odlívanje, n. das Abgießen; die Decantation ( chem.), Cig. (T.).
19. odlívati, -am, vb. impf. ad odliti; abgießen; — decantieren ( chem.), Cig. (T.).
20. posadíti, -ím, vb. pf. 1) sitzen machen, setzen; otroka na stol, goste za mizo p.; na konja p. koga, jemanden aufs Pferd heben; konj je jezdeca posadil, das Pferd hat den Reiter abgeworfen, Cig.; p. koga v ječo, jemanden gefänglich einziehen, Cig., Jan.; p. na led, = in den Sack schieben, Mur.; betrügen, Cig.; p. na koprive, trnje = misslaunig machen, Z.; — p. se kam, irgendwo seinen Sitz nehmen; p. se na mehki sedež, Jurč.; — 2) pflanzen: p. mlada drevesca, rože; — 3) p. se, abrutschen, einstürzen, Polj.
21. predjẹ̑zdəc, -dəca, m. der Vorreiter, Cig., Jan.
22. razíti se, -ídem se, vb. pf. auseinandergehen, sich trennen; pozno smo se razšli; razšli smo se kakor rakova deca ( t. j. na razne strani po svetu), Erj. (Izb. sp.); — zergehen, vergehen: Pogovor, ko na uho več ne bije, Ko zjutranja megla se v nič razide, Preš.; zemlja ino nebo se razidejo, ampak moje besede se ne razido, Trub.
23. sklízati, sklı̑zam, vb. impf. glitschen, gleiten, ausgleiten, Mur., C.; = s. se, ausgleiten, C.; schleifen: deca se na ledu veselo skliza, ogr.- Valj.
24. sojẹ̑zdəc, -zdəca, m. der Reitgefährte, Cig.
25. tehantı̑ja, f. das Decanat (die einem Dechant unterstehenden Pfarren).
26. vǫ̑tək, -tka, m. 1) der Einschlag im Gewebe; Votek ženem sem in tam, Danj. (Posv. p.); votek ima biti iz zlata, Jap. (Sv. p.); — temu je lehko votek najti, dafür ist leicht ein Mittel zu finden, Levst. (Zb. sp.); v. motati komu, jemandem nachgehen: deca materi zmeraj votek motajo, vzhŠt.; — 2) pečni votek, eine Art Mehlspeise, Št.- C.; — 3) (šaljivo) = denar, C.
27. 1. župàn, -ána, m. der Amtmann, der Schultheis, der Dorfrichter, Meg.- Mik.; (= decano), Alas.; — der Frohnvogt, Dalm.; = grajski služabnik, LjZv.; — der Gemeindevorsteher, der Bürgermeister; — župana igrati se, župana vleči, das Mühlenspiel spielen, Levst. (Rok.); ( nav. špano vleči); — der Gaugraf, Cig. (T.); — der Gespan, Jan.; veliki župan, der Obergespan, nk.; ( hs.).
28. žvı̑zdəc, -zdeca, m. = žvižgec, saurer Wein, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani