dež (556)

1. də̀ž, dəžjà, m. der Regen; d. gre, es regnet; (d. hodi, V.-Cig., Guts.; molil je, naj dež ne hodi, Ravn.); d. je šel, kakor bi iz škafa lilo, es regnete in Strömen, Cig.; k dežju se pripravlja, ein Regen ist im Anzuge, C.; d. je začel, nehal, es begann, hörte auf zu regnen; d. je, d. je bil, wir haben, hatten Regenwetter; pohleven d., milder Regen; solnčni dež, der Sonnenregen, C.; krvavi d., der Blutregen, Cig. (T.); ob dežju, v dežju, im Regenwetter; — ( gen. tudi dəžà, Valj. (Rad); dèž, déža, jvzhŠt.; dèždž gen. deždžà, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
2. 1. dę́ža, f. 1) der Kübel (zlasti posoda za maslo); — 2) der Bienenkorb, C.; — 3) die Mulde, die Maltertruhe, C.; — iz nem. "Döse", Mik.
3. 2. dę́ža, f. = kvas, drožice, C., (diža) jvzhŠt.; — umešeno testo: deža shaja, Podgorjane- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. deisme, frankovsko: dös'n, Sauerteig, Štrek. (LjZv.).
4. də̀žej, m. dem. dež, sanfter Regen, Guts., Rož.- Kres.
5. dəžə̀k, -kà, m. dem. dež; sanfter Regen; (dȇžək, jvzhŠt.).
6. dežę̑ł, f. = dežela, Cig., Jan., Mik.; Notri v deveto dežel, Npes.- Glas.; srečna Olentova dežel! Jurč.; pesem gre v dežel, das Lied verbreitet sich unter das Volk, Cig.; vsa naša dežel pripoveduje, Levst. (Zb. sp.); knjigo v d. poslati, prišla je knjiga v d., Levst. ( LjZv.); tudi: v déžeł, nk.
7. dežéla, * -ę̑, f. 1) das Land; deželo prepovedati komu, jemanden verbannen, Meg.; žitna, vinska d., ein Getreide-, Weinland; deveta d., ein fernes, mythisches Land; krtova dežela = das Grab; v krtovo deželo iti = sterben; — 2) (po nem.) das Land (im Gegensatz zur Stadt): iz mesta in z dežele, LjZv.; — tudi: dežę̑la.
8. deželák, m. = deželjan, Jarn., Mur., C.; deželjaki bližnjih dežel, Vod. (Izb. sp.).
9. deželàn, -ána, m. = deželan, Trub.
10. dežę́łən, * -łna, adj. Land-, Landes-; deželni glavar, der Landeshauptmann, deželni zbor, der Landtag, deželni odbor, der Landesausschuss, d. poslanec, der Landesabgeordnete, deželno sodišče, das Landesgericht, deželni zaklad, der Landesfond, deželno zastopstvo, die Landesvertretung, nk.; tudi: dežéłən.
11. deželjàn, -ána, m. der Landeseingeborene, Mur., Cig.; Ptolemeus je prvič svoje deželjane in veljake vkup zvabil, schrieb seinen ersten Reichstag aus, Dalm.; — der Landsmann, Alas., Dict., Mur., Ravn.; sreča mu je za učenca naklonila mladeniča, deželjana, ne rojaka, Str.
12. deželjȃnka, f. die Landeseingeborene, Cig.; die Landsmännin ( prim. deželjan).
13. deželjȃnstvọ, n. die Eingeburt, die Landsmannschaft, Cig.
14. dežełnoknjížən, -žna, adj. landtäflich, DZ.
15. dežełnosǫ́dnji, adj. landesgerichtlich, Jan.
16. dežełnovládən, -dna, adj. Landesregierungs-, Cig.
17. dežełnozbǫ́rən, -rna, adj. Landtags-, Levst. (Pril.), Nov., nk.
18. deželoznȃnstvọ, n. die Länderkunde, Cig., Jan.
19. dežę̑łski, * adj. 1) Landes-; deželska gospoščina, Trub.; deželske postave, Krelj; deželski oblastnik, Schönl.; deželska reč, Landesangelegenheit, Cig.; deželski zlati denarji, Landesgoldmünzen, DZ.; — 2) weltlich: duhovska in deželska oblast, Cig.; deželski ljudje, Jsvkr.
20. dę́žən, -žna, das Heilkraut, die Bärenklau (heracleum sphondylium), Cig., Jan., C., Medv. (Rok.).
21. dəžev, adj. deževa mavra, der Regenbogen, Trub.- Mik.
22. dəževȃnje, n. anhaltender Regen; povsodnje d., der Landregen, Cig. (T.).
23. dəževáti, -ȗje, vb. impf. anhaltend regnen; v eno mer dežuje; — nebo močno dežuje, Levst. (Zb. sp.).
24. dəžę́vən, -vna, adj. regnerisch: deževno vreme, regnerisches Wetter; deževen veter, Regen bringender Wind, Dict.; deževna rja, der Mehlthau, Cig., Jan.
25. dəžę̑vje, n. anhaltendes Regenwetter; o deževju, zur Regenzeit.
26. dəžę́vnica, f. 1) das Regenwasser; — 2) der Regenwurm (lumbricus terrestris), V.-Cig.; — 3) der Mistblätterschwamm, Cig., C.; — 4) pl. deževnice, die Hyaden, das Regengestirn, Cig., C.
27. dəžę́vnik, m. 1) der Regenpfeifer (charadrius pluvialis), Cig.; grivasti d., der Halsbandregenpfeifer (char. hyaticula), Cig.; — 2) = hudournik, die Thurmschwalbe (cypselus apus), Dol.- Z.; — 3) der Dickfuß (oedicnemus crepitans), C., Z.; — ( die Rohrdommel, Dalm.); — 4) = deževnica, der Regenwurm (lumbricus terrestris), Erj. (Ž.), C.
28. dę́žica, f. dem. 1. deža, kleiner Kübel, Jan., M.
29. dəžína, f. das Regenwasser, C.
30. dəžíti, -ím, vb. impf. 1) regnen, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Boh.; deží, es regnet, Cig., Trub.; ne bo dežilo, Dalm.; Če na Gregorjevo deži, bode dobro leto, Navr. (Let.); dežilo je iz nebes ogenj in žveplo, Trub.; — oblaki dežé, Krelj; — 2) regnen lassen: on hoče dežiti črez neverne, Krelj; kamenje in skale iz nebes dežiti, Bas.; oče deži črez pravične in nepravične, Jap. (Sv. p.).
31. dəžjebràn, -brána, m. = dežnik, Jan., C.
32. dəžjemèr, -mę́ra, m. der Regenmesser, das Ombrometer, Cig. (T.), Jes.
33. dəžljáti, -ȃm, vb. impf. = po malem dežiti, Dol.
34. dəžníca, f. = deževnica, M., Erj. (Min.).
35. dəžník, m. der Regenschirm, Cig., Jan., C., nk.
36. besẹ̑dež, m. der Wortreiche: kaj hoče ta besedež reči? Jap. (Sv. p.).
37. blǫ̑dež, m. der Irrende, Mur.
38. bȏdež, m. 1) der Dolch, das Schwert, Habd., Jan., C.; — 2) der Kurbelspieß, C.; — 3) die Hauhechel (ononis spinosa), C.; — 4) bọ̑dež, langsamer Arbeiter, C.; prim. bodati.
39. brȃzdež, m. 1) der Schmierer, der Sudler, M.; — 2) der Schmutzfleck, Cig., Valj. (Rad).
40. brezdežę́łən, -łna, adj. länderlos, M.
41. brezdəžən, -žna, adj., Cig. (T.); pogl. brezdeževen.
42. brezdəžę́vən, -vna, adj. regenfrei, Jan.
43. brezmádežən, -žna, adj. fleckenlos, mackellos, Mur., Cig., Jan., nk.; brezmadežno vedenje, tadellose Aufführung, DZ.
44. brezmádežnost, f. die Mackellosigkeit, die Unbeflecktheit, Mur., Cig., Jan., nk.
45. brǫ̑dež, m. der Stierer, der Wühler, Cig.
46. čȃdež, m. 1) der Dunst, Št.- Mik.; — 2) Name eines rußfarbigen Ochsen, Jan., Šol.
47. črnobrȃdež, m. der Schwarzbärtige, Cig.
48. čȗdež, m. 1) človek, ki se rad čudi: čudež neumni, čemu se čudiš? Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Wendehals (junx torquilla), Cig.; — 3) das Wunder; čudeže delati, Wunderthaten vollbringen, Wunder wirken; — prim. čudes in čudo.
49. čȗdežən, -žna, adj. wunderbar; čudežna prigodba.
50. čudežljìv, -íva, adj. wunderbar, C., Guts. (Res.).
51. čȗdežnik, m. der Wunderthäter, Guts., V.-Cig., Jan., Cv.
52. čȗdežnost, f. die Wunderbarkeit, Mur.
53. dẹdnodežę̑łən, -łna, adj. erbländisch, Jan.; tudi: -žéłən.
54. dednodežę̑łski, adj. erbländisch, Cig.; tudi: -žéłski.
55. devetodeželjàn, -ána, m. prebivavec devete dežele, Zv., DSv.
56. gȃdež, m. der Ekel, C.
57. 1. glȃdež, m. 1) ein Werkzeug zum Glätten, der Glätter, Cig.; der Glättzahn, V.-Cig.; das Bügeleisen der Schneider, Gor.; suknarski gladež, die Tuchkarde, Cig.; — 2) gladež — pumpež (tako govore neko igro igraje: eden po mizi z roko gladi, drugi pa skuša po njej udariti), Kr.; — 3) die Mannstreu (eryngium amethystinum), Rodik- Erj. (Torb.); — die dornige Hauhechel (ononis spinosa), Jan., M., Medv. (Rok.); — die Kardendistel (carduus crispus), Št.- Cig.
58. 2. glȃdež, m. der Hungerleider, Št.- C.; gladeži in kradeži (o vrabcih), Str.
59. glǫ̑dež, m. neko bajeslovno bitje, Glas. 1863, 82.
60. gǫ̑dež, m. 1) der Fiedler, der Musikant, Cig.; sviranje godežev, SlN.; — 2) mürrische Person, der Murrkopf, Cig., Jan.
61. godeže, f. "ein windisch wībes kleit", Ulrich v. Lichtenstein, Frauend. 218. 30.- Mik. (V. Gr. I. 316.).
62. golobrȃdež, m. = golobradec, Cig.
63. gȓdež, m. 1) der Abscheuliche (im moralischen Sinne); Jezusa so ti grdeži moriti hoteli, Ravn.; — 2) das Ungeziefer, Hal.- C.; — 3) der Makel, Cig., C.
64. grdoglę̑dež, m. der Scheelsüchtige, Mik.
65. hordež, m. = bedak, ogr.- C.
66. hȗrdež, m. = hurda, C.
67. izdežę́łən, -łna, adj. deželnim zakonom ne podvržen, exterritorial, Cig., Jan.
68. izdežę̑lje, n. die Exterritorialität, Cig. (T.), DZ.
69. izdežę́łnost, f. = izdeželje, Cig.
70. izdežę̑łstvọ, n. = izdeželje, DZ.
71. izdəževáti, -ȗje, vb. pf. ausregnen: izdeževalo (se) je, Cig.
72. izdəžíti, -í, vb. pf. = izdeževati: izdežilo (se) je, Cig.
73. jẹ̑dež, m. der Esser, Cig., Jan., nk.; hranivec je našel jedeža, Vod. (Izb. sp.).
74. južnodežę́łən, -łna, adj. südländisch, Navr. (Let.).
75. kȃdež, m. das Rauchen: k. tobaka, DZ.
76. kȃdežən, -žna, adj. Rauch-: kadežni tobak, C.
77. kǫ̑dež, m. = kolduš, C., ogr.- Mik., Valj. (Rad).
78. krȃdež, m. 1) der Diebstahl; pisateljski k., das Plagiat, Navr. (Kop. sp.); — 2) = tat, Dol.- Levst. (Rok.), DSv.; ti gladeži in kradeži (o vrabcih), Str.
79. krȃdežən, -žna, adj. diebisch, Jan. (H.).
80. krivoglę̑dež, m. der Schielende, Valj. (Rad).
81. lı̑dež, m. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
82. mȃdež, m. 1) der Fleck; m. od rje, der Rostfleck, Cig.; — das Mal, Cig., Jan., Mik.; das Muttermal, Cig.; m. od rane, Dict.- Mik.; — fig. die Befleckung, der Makel; brez madeža, unbefleckt; — 2) die Menstruation, C.
83. mȃdežast, adj. makelig, bemakelt, Cig.; — ( pren.) boš v svoji hudobiji madežasta pred menoj, Škrinj.
84. mȃdežati, -am, vb. impf. flecken: črnice madežajo, Cig.; z madežano dušo pristopiti k sv. obhajilu, Jsvkr.; mokra barva madeža, die nasse Farbe fleckt, Cig.
85. mȃdežək, -žka, m. dem. madež; višnjav m., Preš.
86. mȃdežən, -žna, adj. makelig, makelhaft, Jan., Mur., M.
87. madeževáti, -žȗjem, vb. impf. bemakeln, Cig., M.
88. malojẹ̑dež, m. ein schwacher Esser, Jan.
89. malovẹ̑dež, m. ein kenntnisarmer Mensch: bili smo največ malovedeži, Jurč.
90. meddežę́łən, -łna, adj. 1) zwischen den Ländern bestehend: meddežę̑łna carina, der Zwischenzoll, Cig. (T.); — 2) = notranji, medzemen, sredozemski, Binnen-, Cig., Jan.
91. meddežę̑łski, adj. = meddeželen 2), C.
92. mejdežę́łən, -łna, adj. = meddeželen, Cig. (T.).
93. mlȃdež, m. 1) der Neumond, C.; — 2) tri leta star trs, C.
94. mlȃdež, f. = mladina, die Jugend, Cig., Jan., nk.; — hs.
95. mnogovẹ̑dež, m. der Vielwisser, Cig.
96. mȓdež, m. das Trotzgesicht, C.
97. mȗdež, m. 1) der Verzug, der Zeitaufwand, C.; vsako delo ima svoj mudež, C.; brez mudeža, C.; — 2) der Zögerer, Cv.
98. mȗdežən, -žna, adj. zeitraubend, C.; mudežno delo, C.
99. nȃdež, m. das Nageleisen, Goriš.
100. nadəževáti se, -ȗje se, vb. pf. nadeževalo se je, es hat genug geregnet, Cig.

1 101 201 301 401 501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani