danes (90)

1. dánəs, adv. heute; dan danes, heutzutage; danes teden, heute über acht Tage; — prim. denes.
2. bȃšti, adv. = baš, Mik., vzhŠt.- C.; bašti bi bilo dobro, freilich wäre es gut, Pohl. (Gram.); o bašti ne! = o seveda ne! (ironično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — Bašt(i) mraz je, Zatičina- Vrt.; (tudi baštè: bašte je je škoda, Jurč.; a če pojdeš pit, ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj neumne in pijane, Jurč.; bašte slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, Kod. [Mar.]; prim. Cv. X. 4.).
3. bẹ́liti, -im, vb. impf. 1) weißen, tünchen: b. hišo, sobe; danes belimo, heute sind wir mit dem Tünchen beschäftigt; — weiß schminken, Cig.; — beschönigen, Cig.; — 2) bleichen: platno b.; — glavo si b. s čim, sich mit einer Sache den Kopf zerbrechen; skrbi nas ne bodo dalje trle in belile, Ravn.; — 3) glühend machen; železo b.; weiß sieden: srebro b., Cig. (T.); peč b., heiß machen, C., Polj., jvzhŠt.; — b. koga, zum Zorne reizen, C., Z.; — 4) schmalzen, fetten: jedi b.; delo beli vse jedi, Jan. (Slovn.); resnice b. komu, jemandem derb die Wahrheit sagen, Cig., M.; — 5) abbasten, abrinden: kolje, trte, smreke b., C., BlKr., jvzhŠt.; koruzo b., schälen, BlKr.; — die Haut abziehen, schinden: kozla, jagnje, padnino b., Z., BlKr.; — jemanden schinden, betrügen, C.; — 6) b. se, weiß schimmern, C.; gore se bele, Zora; — beli se, es zieht ins Weiße, Cig.
4. bẹljȃva, f. 1) das Weiß, die weiße Farbe, Cig., Jan., Mik.; Vaša hvala je 'zgubljena, Vaša b'ljava zatopljena, Vod. (Pes.); zid beljavo izgublja, die Wand weißt ab, Cig.; — 2) das Splintholz; — 3) der zuerst abgezogene Brantwein, Šol.; "žganje od prvega teku", Pirc; zdaj še beljava teče, Z.; — 4) svinčena b. = svinčena bel, C.; — 5) das Bleichen, die Bleiche, Cig.; pri beljavi se platno lehko pokvari, Gor.; — 6) das Tünchen, Cig.; danes imamo beljavo, Gor.
5. bə̀t, -à, m. = bat; danes z betom, jutri s psom, heute Braus, morgen Graus, Kr.; jeseni z betom, po zimi s pesom, Valj. (Rad); bet s cepom odbijati, Gleiches mit Gleichem vergelten, Jurč.
6. bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bı̑ł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.- M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.- Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.- Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. ( prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
7. črẹ́da, f. 1) die Herde; č. ovac, volov; — 2) die Ordnung, die Reihenfolge: v času njega črede, Trub.; zdaj pride nanj čreda, C., Koborid- Erj. (Torb.); danes je moja čreda, heute ist die Reihe an mir, Fr.- C.; po čredi, nach der Reihe, Rib.- M.; vsi boste po čredi dobili, BlKr.
8. črẹ̀z, * I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.- Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.- Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija- Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn- Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
9. čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda ( gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.- Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.- C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.- Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
10. danas, adv., Mur., Cig.; pogl. danes.
11. danaskaj, adv., Krelj, C.; pogl. danes; — prim. hs. danaska.
12. dánsi, adv., Jan., M., pogl. danes.
13. dę́gniti, dę̑gnem, vb. pf. Strahlen werfen: danes je oblačno, le redko solnce skozi oblake degne, — malo je solnce degnilo, pa se zopet hitro za megle skrilo, ob Muri in Ščavnici, Trst. (Let. 1875, 85.).
14. dənə̀s, adv. = danes, heute, Jan., C., nk.; prim. Škrab. (Cv. IX. 4.), (pri starih pisateljih: "danas", t. j. dənəs).
15. dívji, adj. wild; divja zver; divja jeza; divje gledati; ves divji je danes, er wüthet heute; divje meso, wildes (schwammiges) Feisch, Cig.; — divji ključ, der Dietrich, Jan.; divji ogenj, das durch Reiben zweier Hölzer entstandene Feuer, das Reibfeuer, Cig., M.
16. dnȇs, adv. = danes, Mur., Jan., C., vzhŠt.
17. dobívati, -am, vb. impf. ad dobiti; bekommen; tukaj se dobiva, hier ist zu haben; — blago dobivati, die Ware beziehen; — gewinnen: danes dobivam pri igri; siegen, C.; — konj nove zobe dobiva, das Pferd bricht die Zähne, Cig.; dobiva že ledene oči, die Augen fangen ihm an zu brechen, Cig.
18. dobrovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) gutwillig, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan.; — bereitwillig: kdo je dobrovoljen sam od sebe svojo roko danes Gospodu napolniti? Dalm.; — 2) freiwillig, Meg., Mur., Cig., Jan.; dobrovoljni dar ("ofer"), Dalm.; — 3) gut gelaunt, fröhlich, lustig, Cig., Jan., Šol., M.; krčme, polne dobrovoljnih gostov, Erj. (Izb. sp.).
19. dodẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. mit der Arbeit fertig werden; dodelali smo za danes; fertig machen: vse je bilo dodelano, alles war fertig.
20. dogotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. fertig machen, vollenden; d. črevlje; danes ne bomo dogotovili, heute werden wir nicht fertig werden, jvzhŠt.
21. dokópati, -kopȃm, -kǫ́pljem, vb. pf. 1) grabend gelangen, Mur.; zdaj dokoplje do neke kamenene žile, Erj. (Izb. sp.); mit dem Hauen (im Weingarten) gelangen: dokopali smo danes do srede vinograda; — 2) mit dem Graben, dem Hauen fertig werden: dokopali smo; — 3) dazugraben; — 4) d. se do česa, nk.; d. se česa, etwas erlangen, erzielen, Jan.; d. se visoke službe, Vrt.; d. se miru in pokoja, Let.
22. dónes, adv., pogl. danes.
23. glavosẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) die Enthauptung, Cig., Jan.; — Ivan g., Johannes, der Enthauptete (Johannis Enthauptung), Št.- M., Mik.; danes je sv. Janez g., Lašče- Levst. (Zb. sp.); — 2) der Mondfisch (orthagoriscus mola), Erj. (Ž.).
24. gọ̑d, gen. gọ̑da, godȗ, m. 1) die rechte Zeit, C.; za goda, rechtzeitig: glej, da prideš za goda, Vrsno- Erj. (Torb.); tudi: frühzeitig, Vrsno- Erj. (Torb.); = pri godu (godi), Meg., Krelj; učimo se pri godi katehizma, Trub.; — ob godu, zur gelegenen Zeit, Cig., Jan.; dovolj goda, genug Gelegenheit, C.; pravi god, die Gelegenheit; iskal je pravega goda, Trub.; — 2) die Reife, Mur.; sad je po godu = zrel, C.; otrok po godu, ausgetragen, C.; — 3) po godu biti, angenehm, lieb, erwünscht sein, C.; to mi je po godu, das sagt mir zu, Cig., Jan.; po godu storiti, dem Wunsche entsprechen, Jan.; — 4) das Fest, Meg., Cig., C.; o velikih godih, Ravn.; veseli god večne premage obhajati, Slom.- C.; povodni godi, Wasserfeste, Vrt.; der Jahrestag, Cig., Dalm.; — das Namensfest; danes je moj g.; za g. kako darilo dobiti; vsak dan je god njegov, = er lebt lustig, Cig.; — pasji g., die Hundstage, C.
25. gọ̑st, gen. gostȗ, gósta, m. 1) der Gast; danes imamo goste; v gostih biti, zugaste sein, v goste iti, zugaste gehen, Dol.- Cig.; = gostač, Jarn., Cig., Jan., Mik., Kor.- Zv., Notr.; — pl. tudi: gostję̑ (kakor ljudje), Mik. (V. Gr. III. 140.), Valj. (Rad 47., 47 sq.); nepozvani gostje, ogr.; dragi vi gostje, Danj. (Posv. p.); gospod je svoje gosti k njemu povabil, Dalm.; dobro vino položiti pred gosti, ogr.; — sem spadajo tudi reki: v gosteh biti, zugaste sein, Jan., Krelj; v gosti iti, als Gast irgendwohin kommen, besuchen gehen, ogr.- C.; Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
26. gostı̑, f. pl. das Gastmal, Mur., Cig., Jan., C.; gosti napraviti, danes imamo gosti, Cig.; na gosti pozvati, Prip.- Mik.; To bile čudne so gosti, Npes.-K.; — postalo iz: gost ( acc. pl. gosti), Mik. (V. Gr. III. 140.).
27. govoríti, -ím, vb. impf. reden, sprechen; govóri, sprich! tako se ne govori, das ist gegen den Sprachgebrauch, Cig. (T.); težko g., eine schwere Zunge haben; gladko g., geläufig sprechen; razločno g., eine deutliche Aussprache haben; g. kakor bi rezal, mit geläufiger Zunge sprechen, Cig.; govori se, da ..., man spricht davon, es verlautet, dass ...; tebi je lahko g., du hast gut reden, Cig.; sam sebi g., sam v sebi g., bei sich selbst sprechen, Krelj; vmes g., dazwischen reden; kdo bode danes govoril? wer wird heute den Vortrag halten? g., kakor bi rožice sadil, schön sprechen, C.; g., kakor bi med lizal, voll freundlicher Worte sein, Cig.; g., kakor bi otrobe vezal, ohne Zusammenhang reden, Cig.; g., da ni ne na konja ne na osla, ungereimtes Zeug sprechen, Cig.; g., kar slina na jezik prinese, reden, wie es in den Mund kommt, Cig.; resnico g., die Wahrheit reden; na vsa usta, brez ovinkov g., offen, von der Leber weg reden, Cig.; komu po godu g., nach dem Munde reden, Cig.; brez bahanja govoreč, ohne Ruhm zu melden, Cig.; prav govoreč, eigentlich, Meg.; g. o čem, von, über etwas sprechen; o tem se ne govori, davon ist nicht die Rede; zoper koga (kaj), proti komu, čemu g., gegen (wider) jemanden, etwas sprechen; črez koga g., übel von jemandem sprechen, Cig., Met.; za koga g., für jemanden Fürsprache einlegen; govori naprej in nazaj, spricht pro und contra, Koborid- Erj. (Torb.); — lauten: kakor govori zakon, Levst. (Nauk); — govórit', Kr.
28. hóditi, hǫ́dim, vb. impf. gehen, zu gehen pflegen, wandeln; po svetu h., in der Welt herumwandern; denarji hodijo med ljudstvom, d. Geld ist im Umlauf, DZ.; kuga hodi po deželi, die Pest regiert im Lande, Cig.; h. s kom, mit jemandem Umgang pflegen; po svojih potih h., seine Wege gehen; po svojih opravkih h., seinen Geschäften nachgehen; za vinom, za slivami h., Wein, Zwetschken einkaufen, C.; za kom h., jemandem nachsteigen; temotne poti h., dunkle Pfade wandeln, Cig.; njegove poti hodi, Ravn.- Mik.; po koga h., jemanden abzuholen pflegen; daleč po vodo h., weither Wasser zu holen pflegen; v cerkev, v šolo h., die Kirche, die Schule besuchen; na božjo pot h., wallfahrten; težko h., übel zu Fuße sein; ob palici h., an einem Stocke gehen; bos h., barfuß zu gehen pflegen; ne hodi k meni, komm mir nicht in die Nähe; ni ti treba k meni hoditi, du brauchst dich nicht zu mir zu bemühen; ne hodi več danes domu; geh heute nicht mehr nachhause! — po koncu h., einen aufrechten Gang haben; — umher gehen: grdo je, če tak raztrgan in cunjast hodim, Ravn. (Abc.); klavrni hodimo, Ravn.; hodi! trolle dich weiter! marsch! — on na to hodi, da —, er geht darauf aus, —, ogr.- C.; v škodo h. komu, jemanden beeinträchtigen, Cig.; ta reč mi po glavi hodi, das macht mir Sorgen, wurmt mich, Cig.; — ergehen: kako je pak hodilo Kristusu, wie ist es Christo ergangen? Krelj; slabo jim je hodilo, Jurč.; — lahko, težko mi hodi, es kommt mir leicht, schwer an, vzhŠt.- C.; to drago hodi, das kommt theuer zu stehen, C.; v prid, na korist, na dobro, na hvalo h., frommen, zugute kommen, Cig.; ljudem je prav hodilo, da ..., Ravn.: vse bo prav hodilo, alles wird gut ausfallen, Jurč.; to mi na poštenje hodi, das gereicht mir zur Ehre, ogr.- C.; na malo (na pičlo) h., abnehmen, ausgehen: denarji mi hodijo na malo, Cig., C.
29. izgotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. fertig machen, vollenden; i. kako delo; danes še nismo izgotovili, heute sind wir noch nicht mit der Arbeit fertig geworden.
30. izkúpiti, -im, vb. pf. 1) loskaufen, Mur., Cig., Jan.; einlösen: zastavo i., Cig., C.; kupon i., Cig. (T.); ( hs., rus.); — 2) für die Ware Geld bekommen, lösen; danes še nisem nič izkupil; i. denarja iz česa, Ravn. (Abc.); hiše ino njive so prodajali ino izkupljene denarje nosili, Ravn.; — 3) etwas Widerwärtiges sich zuziehen, übel ankommen: i. kaj, i. jo, i. si jo, (skupiti) Cig., Jan.; tako dolgo je iskal, da jo je izkupil, Gor., jvzhŠt.; izkupil (skupil) je tako, da mu je zvenelo tri dni po ušesih, LjZv.; slabo je izkupila kaka soseda, ako je hotela kaj na uho pošepetati, Str.
31. jájce, * n. 1) das Ei; bolje je eno jajce, kakor sneden vol, = besser ein "habe ich" als zwei "hätte ich", Npreg.- Cig.; tudi: rajši imam danes jajce, kakor jutri kokoš, C.; Jajce več ko puta ve, das Ei will klüger sein als die Henne, Vod. (Pes.); — pražena jajca = cvrtje, das Eierschmalz, C.; v trdo (mehko) kuhano jajce, hart (weich) gesottenes Ei, Cig.; naleženo jajce, das Brütei, Cig.; = nasajeno j., V.-Cig.; = valitno j., Guts.; nasadno j., zum Bebrüten taugliches Ei, Cig.; jajce klopoče, das Ei schlottert, Cig.; — 2) die Hode, Cig., pl. die Hoden; das männliche Zeugungsglied; — 3) pasja jajca, das Knabenkraut (orchis), C.; — 4) ptičja jajca, eine Art kleine, süße Zwetschken, SlGradec- C.
32. járəm, -rma, m. 1) das Ochsenjoch; — j. volov, ein Paar Ochsen, Cig.; koliko jarmov volov pa danes kupiš? Jurč.; — das Joch ( fig.), die Unterjochung: otresti j. sužnosti, das Joch der Knechtschaft abschütteln, Cig., nk.; — 2) das bewegliche Gatter an der Sägemühle, Cig., M., Kr. — 3) die Haube der Glocke, die Glockenwelle, Cig., M., Kr.; — 4) leseni pretin v orehovem jedru, Bolc, Hrušica- Erj. (Torb.); — 5) der Bergsattel, das Gebirgsjoch, Cig. (T.), Jes.; — 6) = kladvenica, der Hammerhai oder Hammerfisch (zygaena malleus), Erj. (Ž.).
33. kàkor, * adv. rel. wie; tako povem, kakor sem slišal; kakor (si) bodi, kakor koli, wie immer; kakor vse kaže, allem Ansehen nach; kakor pride, kakor kane, je nachdem, darnach es kommt; kakor najbolje ve in zna, nach bestem Wissen, Jan.; — so wahr: kakor resnično je Bog v nebesih, = so wahr Gott lebt, Cig.; kakor sem človek, kakor imam brado, Levst. (Rok.); — gleichsam, gewissermaßen, Cig.; jaz sem mu kakor jerob, Levst. (M.); prosi me, naj mu kakor posodim, Levst. (M.); — vergleichsweise: kakor danes je bila poroka, kakor jutri pa je umrla nevesta, Levst. (Rok.); — als: jaz kakor mati, ich als Mutter; = kakor si: deželno kakor si preiskovalno sodišče, DZ.; — kakor da, wie wenn, als wenn; dela se, kakor da bi nič ne vedel o tem; zdelo se mi je, kakor da so prišli nebeški angelci, LjZv.; brez "da": kakor bi hotel reči, als wollte er sagen; kakor bi trenil, in einem Augenblick; kakor — tako, wie — so, sowohl — als auch; — wie — auch, obgleich: prisiljena bom še tebi slovo dati, kakor nerada, Pavl.; — kakor, sobald, Cig., Levst. (Sl. Spr.); kakor beseda materna umira, peša tudi narodna slava in moč, Slom.- Jan. (Slovn.); kakor hitro, sobald; — = ko, nego, als: lepša je, kakor ti.
34. katę́ri, pron. I. interr. welcher? (von zweien oder mehreren) katera gospa ves svet obhodi? Jan. (Slovn.); — der wievielte? katerega imamo danes? welches Datum haben wir heute? — v indirektnem vprašanju: Bog že ve, kateri kozi rep krati, = Gott weiß schon, wen er züchtigt, Met.; — II. rel. welcher; katerega bom poklical, tisti naj se oglasi; kateri koli, welcher immer; kateri bodi, welcher es auch sei; — III. indef. irgend welcher, irgend einer; — če vaju (vas) katerega zadene, brez strahu pojdi v boj; nas bi lahko katero šlo k božji službi, von uns Hausgenossen irgend einer, C.
35. kláti, kǫ́ljem, vb. impf. 1) stechen: kolje me po trebuhu, po črevih, ich habe Bauchgrimmen, Cig., Jan.; — peinigen, quälen: skrbi me koljejo, Cig.; vest me kolje, Jan.; — 2) beißen: k. se, sich beißen: psi se koljejo; kämpfen, sich schlagen: na Turškem se koljejo; — hadern, Cig.; — 3) schlachten; svinje k.; danes koljemo, heute wird bei uns geschlachtet; — 4) spalten, Mur., Cig., Jan.; drva k., Cig., Dol.- Levst. (Rok.); orehe k., Nüsse knacken, Cig.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig.; — 5) schlagen, vzhŠt.; toča je začela klati, Kres; ura je polnoči klala, Mariborska ok.
36. kọ̑likaj, pron. indef. irgend eine kleine Menge, ein bisschen, Cig., Trub., Kr.; to danes pokosim, če mi kolikaj pomoreš, če mi kolikaj vina daš, Levst. (Rok.).
37. kọ̑liki, pron. interr. der wievielte? Jan.; koliki dan je danes? C.
38. 2. kósəc, -sca, m. 1) der Mähder; danes imamo kosce; — 2) der Wasserläufer (hydrometra lacustris), Zemon- Erj. (Torb.); — der Weberknecht (opilio), Erj. (Torb.); črni k., der Weberbock (lamia textor), Erj. (Ž.); — 3) der Wachtelkönig (rallus crex), Cig.; — 4) pl. kosci, der Orionsgürtel (drei Sterne im Sternbild des Orion), C.
39. mẹ́nda, adv. vermuthlich; menda ne bo dežja danes; tudi: mendà; — iz: menim da.
40. mǫ̑ž, možȃ, m. der Mann; — der Ehemann; moj mož; zá-mož dati = omožiti, Cig., Npes.-Vraz, Mik.; = v zamož dati, vzhŠt.- C., Mik.; = k možu dati, ogr.- C.; zá-mož iti = omožiti se, vzhŠt.- C.; — (občinski, srenjski) možje, die Gemeindeausschussmitglieder, Cig.; — bodi mož! sei mannhaft! mož beseda, ein Mann ein Wort, ein Mann von Wort; mož beseda biti, sein Versprechen halten; kar sem pa dejal, temu sem še dan danes mož beseda, Levst. (Zb. sp.); mož beseda! Hand her! — moža kazati, imponieren, Cig. (T.); mož, da je moža vreden, ein achtungswerter, biederer Mann, Fr.- C.; — povodnji m., bajeslovno bitje, der Wassermann; = vodeni mož, Poh.- Pjk. (Črt.); — divji m., das Waldmännchen, der Waldmensch, Cig., Jan., Zora; der Orangutang oder der Waldmensch (pithecus satyrus), Jan., Erj. (Ž.).
41. mrtvíti, -ím, vb. impf. 1) abtödten, kasteien, Cig., C., ZgD.; svoje hudobne želje m., Burg.; — m. se, sich abtödten, Cig.; — 2) schwächen, C.; danes me mrzlica že ni tresla, samo mrtvila me je, Notr.- Erj. (Torb.).
42. nȃda, f. 1) der Ansatz: a) der stählerne Auftrag beim Anstählen ( z. B. einer Hacke), Jan., Mik.; — fehlerhafter Ansatz des Stahles an die Bahn des Hammers, Cig.; prim. nado; — b) kos novega podplata, kateri se pribije (nadene) vrhu starega, uže raztrganega na obnošenem črevlju, Lašče- Erj. (Torb.); — c) fehlerhafte Verdickung des Spinnfadens, Cig.; — ako se predici nit utrga, konca vkup dene in sesuče: to debelejše mesto niti je nada, Polj.; — 2) die Hoffnung, Cig., Jan., nk.; die Erwartung: v nadi si biti koga, česa, sich versehen, erwarten, BlKr.; danes si nismo bili še matere v nadi, heute haben wir die Mutter noch nicht erwartet, vsak dan si je smrti v nadi, täglich erwartet er den Tod, BlKr.- M.; v nadi smo si, da izpregledajo po takih primerih i slepci, Navr. (Let.).
43. nadojíti, -ím, vb. pf. 1) zur Genüge säugen, satt säugen; — 2) eine gewisse Menge durch Melken bekommen: danes sem veliko mleka nadojila, na vzhodu.
44. naréči, -réčem, vb. pf. 1) einen Namen geben: n. kaj, Vrt.; — ernennen: n. beležnike, DZ.; n. v poslanca, zum Gesandten ernennen, Vrt., DZ.; — 2) ansagen: za danes je narečeno za to, für heute ist eine Tagsatzung dafür bestimmt, Svet. (Rok.).
45. nì, conj. und auch nicht (v stavku stoji pred glagolom, kakor pri zloženih nikalnicah, še nikalnica "ne"), Levst. (Sl. Spr.); ne delam ni ne molim, Nov.- Mik.; rečeno je nam, da v gozdu ne bomo več sekali ni tudi ne apna kuhali, Levst. (M.); auch nicht, nicht einmal: drugi na tebe ni ne mislijo, Kast.; nẹ́ sicer ni eden ostal, Kast.; — ni — ni, weder — noch, Meg., Guts., V.-Cig., Jan., Schönl.- Met., Levst. (Sl. Spr.), nk.; ni sedla ni druge sprave nema, Trub.; ni včeraj ni danes, Dalm.; ni rosa ni dež ne pridi na vas, Dalm.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
46. ogrẹšíti se, -ím se, vb. pf. 1) sich versündigen, Mur., Jan.; — 2) o. se, bei nüchternem Magen etwas genießen, Cig., C., GBrda; danes se še nisem ogrešil, Z.; o. se z grižljajem kruha, Ravn.; — 3) = zgrešiti, verfehlen, nicht treffen, Jan.
47. omŕsiti se, -im se, vb. pf. 1) die Faste brechen, an einem Fasttage eine Fleischspeise kosten, Dol.- Cig., Jan., C.; — etwas kosten, C.; toliko, da smo se omrsili, Navr. (Kop. sp.); danes se še nisem omrsil, Lašče- Levst. (Rok.); — o. se, sich letzen, Jan.; = pokusiti kaj dobrega, po čemer slabejša stvar uže ne gre v slast, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) o. se, verwirrt werden, C.
48. oponésti, -nésem, vb. pf. vorwerfen ( z. B. eine Wohlthat), Cig.; včeraj mu je dal, danes mu že oponese, C.; vorhalten, einwenden, Nov., Let.; oponesti bi mi kdo utegnil, Levst. (Nauk).
49. oratȃj, m. der Ackernde, der Pflüger, der Ackersmann, Cig., Jan.; danes imamo orataje, BlKr.; — der Ackerbauer, der Bauer, Cig., Jan., C.; (orátaj, BlKr.).
50. oratár, -rja, m. der Ackernde, der Pflüger, der Ackersmann; danes imamo oratarja, jvzhŠt.; — der Landbauer, der Landmann, Cig., Jan.; tudi: orȃtar, LjZv.
51. 1. pȃrən, -rna, adj. 1) Dampf-, Cig., Jan., Cig. (T.); parna kopelj, parna moč, parni stroj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) párən = soparen, Jan.; danes je parno, M.
52. péči, péčem, vb. impf. 1) eine feste Speise der Einwirkung der Hitze aussetzen: backen, braten; kruh, potice p., hruške, jabolka, repo, krompir, kostanj p.; meso p.; — ta zna več ko hruške peči = der versteht etwas, Cig.; kruh, repa, meso i. t. d. se peče; danes pečemo, heute ist bei uns Backtag, Cig.; — na Primorskem se kava, ječmen, nosec i. dr. ne žge, nego se peče, Erj. (Torb.); — 2) die Empfindung des Brennens verursachen, brennen: kar te ne peče, ne pihaj! Zv.; solnce peče, die Sonne brennt; rana me peče (verursacht einen brennenden Schmerz); oči me pečejo, ich habe einen brennenden Schmerz in den Augen; — pekoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — Gram verursachen: to ga peče; globoko ga je v srce pekla sramota, Levst. (Zb. sp.); vest ga peče, das Gewissen foltert (beißt) ihn; radovednost ga peče, die Neugierde plagt ihn, Cig.; — 3) peči se za kaj, sich um etwas kümmern, C., Jurč. (Tug.); ( stsl.).
53. pə̀s, psà, m. 1) der Hund; lovski, ovčarski, mesarski p., der Jagd-, Schäfer-, Fleischerhund; psu zvoniti, sitzend die Beine hin und her schwanken lassen; gledata se ali dobra sta si, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; naj se pes obesi! sei es! es komme, was da wolle! lačen je kakor p.; še pes ga ne povoha, = niemand schert sich um ihn; vem, kam pes nogo (taco) moli = ich weiß, wohin das abzielt; po zelene pse hoditi, = Vergebliches unternehmen, Z.; pes v cerkev, pes iz cerkve, = er ist unverbesserlich, Cig.; danes z betom, jutri s psom, = heut ein Braus, morgen ein Graus, V.-Cig., Kr.; dober je krajcar, če ga pes na repu prinese, jvzhŠt.; — 2) leteči p., der fliegende Hund (pteropus edulis), morski p., der gewöhnliche Seehund (phoca vitulina), Erj. (Ž.); — 3) daljši bukov čok, iz katerega režejo žaganice, Notr.; — tudi: gen. pəsà, Dol., pə̀sa, Notr., Št.
54. pę́tkov, adj. freitagsmäßig, Fasten-; danes jemo petkovo, Erj. (Torb.), BlKr.; danes je petkova, jvzhŠt.
55. polẹ́titi se, -im se, vb. pf. sich sommerlich zu kleiden anfangen, das Oberkleid ablegen, C.; polečen, sommerlich gekleidet ( z. B. in Hemdärmeln), Mur., vzhŠt.; ali si že polečen? vzhŠt.; danes bom polečena k maši šla, Mur.
56. póstiti, pǫ́stim, vb. impf. 1) fasten, Trub., Krelj, Rez.- Baud.; — 2) fasten lassen; neusmiljeno so jih postili in trpinčili, LjZv.; — p. se, fasten; danes se posti, jutri se gosti, Cig.
57. potóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) abschenken; iz vseh sodov vino p.; danes sem vino kupil, jutri je bom potočil; — ausschenken, verschenken: ob nedeljah veliko vina potočijo; — 2) fließen machen: krvavo solzo p., eine blutige Thräne vergießen, Npes.-K.; — rollen machen: Bog potoči svoje kolo, Npes.-K.; p. jajce v jamico, vzhŠt.; p. zibelko, zu wiegen anfangen, Npes.-Vraz; p. se, entrollen, Cig.; zvezda se je potočila = se je utrnila (von Sternschnuppen), Z., Vrtov. (Km. k.); — p. se, sich wegbegeben, M.; Mi se od vas potočimo In vas Bogu izročimo, Npes. ( BlKr.)- Kres; Mi se č'mo od tebe potočit', Bogu te hoč'mo priporočit', Npes.-K.; — p. se h komu, zu jemandem seine Zuflucht nehmen, Jsvkr.
58. požlę̑pica, f. 1) Wasser mit Koth und Schnee vermischt, die Patsche, Cig., Jan., C.; danes je grda p., Dol.; — 2) = požledica, poledica, das Glatteis, Cig., C., Kras, Lašče- Erj. (Torb.), jvzhŠt.
59. praznję̑n, adj. = pražnji, feiertagsmäßig: danes si praznjen = oblečen si kakor o praznicih, praznjeno platno = tenko p., Plužna- Erj. (Torb.); — prim. praznen.
60. previsẹ́ti, -ím, vb. pf. eig. eine bestimmte Zeit hindurch hangen bleiben; — danes bo še previselo, heute wird es noch beim trüben Wetter bleiben, ohne zu regnen.
61. prevlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) durchziehen: p. kaj skozi kaj; — p. se, sich durchziehen, durchschleichen, Cig.; — 2) mit einem Überzug versehen, überziehen; p. s kožo, überhäuten; p. z bakrom, verkupfern, Cig.; p. z lakom, lackieren, Jan.; — 3) hinüber-, herüberziehen: p. na to, na ono stran; — 4) p. se, vorüberziehen (o nevihti), Cig.; — danes se bo še prevleklo, heute wird es noch nicht regnen, Cig.; tudi: zima se je prevlekla, Z.
62. prhnẹ́ti, -ním, vb. impf. modern; danes človek živi, jutri prhni, Mur.
63. prihitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) eilend kommen, herbeieilen; — 2) durch schnelles Arbeiten einbringen: p., kar je zamujenega, Mur., Cig., Jan., Vrt., Kr.; kar danes zamudim, bom jutri prihitel, Met.
64. pripẹ́kati, -pẹ̑kam, vb. impf. ad pripeči; 1) anbacken, Cig.; — 2) rösten, Cig.; — 3) solnce pripeka, die Sonne brennt; danes pripeka, heute brennt die Sonne.
65. pripráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) bereiten, vorbereiten; p. komu svečo, da si prižge luč, nož, da more kaj rezati; vse p., kar je treba; — p. se, sich vorbereiten; za izpoved se p.; sich gefasst machen: le se pripravi, danes bo huda! — zurichten, zubereiten; kosilo p.; präparieren: vino p., Cig.; aufbereiten ( v. Erzen), Cig. (T.); — 2) beischaffen, Cig., Jan.; p. komu kaj, jemandem etwas verschaffen, Cig.; p. si kaj, sich verschaffen, erwerben, C., jvzhŠt.; kakor pripravljeno, tako zapravljeno, Cig.; — 3) dazubringen, zu etwas bewegen: ni ga moči p., da bi šel domov; p. koga k smehu, k lepemu vedenju, Cig.; — p. se, sich anschicken, sich unterstehen, C.; pripravljen, bereit: p. kaj storiti; — 4) in einen Zustand versetzen, bringen: v strah, žalost, sramoto p.; na druge misli p., Cig.; v nered p., in Unordnung bringen, Cig.; na beraško palico p., Cig.; pod sebe p., unter seine Gewalt bringen, Dalm.; — 5) vb. impf. sich schicken, C.; — pripravi se mu delati = delo mu gre od rok, Podkrnci- Erj. (Torb.).
66. salamę̑nski, adj. sakrisch, Štrek., SlN.; salamensko je vroče danes, jvzhŠt.
67. sanę́nəc, -nca, m. die zur Schlittenfahrt taugliche Bahn, die Schlittbahn: dober s. je danes.
68. sedmák, m. 1) der Septimaner, Valj. (Rad); — 2) ein siebenjähriges Pferd, Cig.; — 3) ein siebeneimriges Fass, Cig.; — 4) die Sieben, Z.; — ein Mondesviertel: danes je s., ne pojdemo kosit, BlKr.
69. sopárən, -rna, adj. 1) dunstig, schwül; kako je danes soparno! — 2) = paren, Dampf-: soparna ladja, Cv.
70. sǫ̑rta, f. 1) die Sorte, die Art; vsake sorte ljudje, allerhand Leute: danes imate zverino ustreljeno od sorte (von jeder Gattung), Lašče- Levst. (Rok.); dobre sorte biti, von gutem Geschlecht sein, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) psovka: ti grda sorta ti! ( prim. bav. du geschlecht du nichtsnutziges!) Lašče- Levst. (Rok.).
71. strupę̑nski, adj. sehr schlimm, Dol.; im hohen Grade: danes je strupensko mrzlo, Polj.
72. ščȃvje, n. 1) der Sauerampfer, Erj. (Torb.); der Riesenampfer (rumex hydrolapathum), Medv. (Rok.); ( die Grindwurz [rumex acutus], Cig., Jan., Hlad.); — 2) das Kräuterich von Rüben, Möhren u. dgl., Cig., Št.; to ščavje bomo še danes populili, Erj. (Izb. sp.); gnati, iti v ščavje, ins Kraut wachsen, Cig.; — 3) das Spülicht, Mik.; — prim. ščav.
73. škrjánəc, -nca, m. die Lerche (alauda); rajši danes pečenega škrjanca, ko jutri kokoš, Npreg.- Jan. (Slovn.); poljski š., die Feldlerche (a. arvensis), blatni ali čopasti š., die Haubenlerche (a. cristata), laški š., die Kalanderlerche (a. calandra), Cig., Frey. (F.).
74. tẹ́dən, -dna, m. die Woche; danes teden, heute über acht Tage, heute vor acht Tagen; križev t., die Bittwoche, cvetni t., die Palmwoche, veliki t., die Charwoche; — pogl. tjeden.
75. tə̀šč, təščà, adj. 1) leer, C.; tešča ajda je tista, ki nima polnega zrnja, Plužna- Erj. (Torb.); tešča pšenica, Svet. (Rok.); t. biti česa, frei, rein von etwas sein, C.; — 2) leer im Magen, nüchtern (kdor ni še nič jedel in pil kateri dan); danes sem še tešč; — na təščè, auf nüchternen Magen; na tešče vino piti; — tešče sline pljuvati, Npes.- Jan. (Slovn.).
76. težák, m. 1) der Taglöhner; danes imamo težake; — 2) das Gewicht an der Wanduhr, Polj.
77. toplína, f. die Wärme, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); taka toplina je danes! es ist heute so warm! jvzhŠt.; — die Temperatur, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.
78. tǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) klagen, jammern; t. komu svoje nadloge; vedno toži, da se mu slabo godi; — t. se, sich beklagen, jammern; t. se na kaj, na koga, über etwas, jemanden klagen; — 2) verklagen; svoje sošolce hodi tožit učitelju; — gerichtlich klagen; toži ga zaradi dolga; t. na trpež ali smrt, auf Leib und Leben klagen, V.-Cig.; t. se, processieren, Processe führen; — t. se, sich anklagen: t. se svojih grehov, C.; — 3) toži se mi, ich habe keine Lust, es verdrießt mich; toži se mi vstati, delati; nekaterim se toži samim misliti, Glas.; — ich empfinde Langeweile, Guts.- Cig., C.; danes se mi strašno toži, Kamnik- M.; — ich werde schläfrig, es schläfert mich, Cig., Polj., Tolm.; — 4) ich sehne mich: po drugih jedeh se jim toži, Ravn.- Mik.; ich vermisse schwer; toži se mi po domu, po prijateljih.
79. tŕžiti, -im, vb. impf. Handel treiben, handeln, s sadjem, z žitom t.; ali dobro tržite danes? geht das Geschäft heute gut?
80. zádrska, f. das Losbrechen eines Sturmes, ( fig.) eines Zankes: vreme že od jutra išče zadrske, pa nemara bo vendar previselo, BlKr.- M.; znala sem, da ne bo danes brez zadrske, ker je nasajen ( namr. mož), BlKr.- M.
81. zȃjtrọ, adv. 1) morgen früh, Cig., Jan., Met.; — 2) morgen, Ravn.; danes ali zajtro, Trub.
82. zalétẹł, -ẹ́la, m. der gleich zufährt, ein unüberlegt handelnder Mensch, der Voreilige, der Schussbartel, Mur., Cig., Jan., C.; z. peč podere, Npreg.- Cig.; pa bo naj kakor golob kdo nedolžen, zraven pa zaletel, sebi in drugim bo škodoval, Ravn.; ni bil zaletel, ki hoče danes vse, jutri nič, Cv.
83. zasǫ̑bnik, m. = zasebnik, der Privatmann, Jan., C., Levst. (Nauk); danes je bil zasobnik, brez javne službe, Jurč.
84. zémlja, f. 1) die Erde (als Stoff); danes človek, jutri črna z. = heute roth, morgen todt, Cig.; die Erdart, der Boden; črna, peščena, ilovnata, rodovitna z.; pusta z., wilde, unfruchtbare Erde; črna z., die Humuserde; — 2) die Erde, der Erdboden; zemlja poka od suše; pod zemljo biti; pod zemljo spraviti koga; vse, kar zemlja rodi; — suha z., das Festland; — Grund u. Boden; nekaj zemlje si kupiti; — 3) die Bauernhube, Cig.; ta kmet ima dve zemlji, graščina ima sedem zemelj, Bitinje pod Premom- Erj. (Torb.); cela z., pol zemlje, Cig.; — 4) das Territorium, das Land, Cig., Jan.; — 5) die Erde (als Wohnort der Menschen); v nebesih in na zemlji; star kakor zemlja; — die Erde (als Weltkörper); zemlja se vrti okolo svoje osi in teka okoli solnca.
85. zgọ̑dən, -dna, adj. = zgodnji; danes si z., heute bist du früh aufgestanden o. gekommen, Z., Andr., jvzhŠt.; ( prim. pozen); zgodno sadje, das Frühobst, Z.; zgodȃn, -dnà, Dol.
86. znǫ̑j, m. 1) die Hitze: znoj je danes, es ist heute heiß, Cig.; znoj mi je, es ist mir heiß, ich schwitze, Mur., Kras- Mik., Bolc- Erj. (Torb.); — 2) der Schweiß, Mur., Cig., Jan., ogr.- M., C., Ipavska in Soška dol.- Erj. (Torb.); krvavi z., der Blutschweiß, Cig.; — z. mi je, mir ist angst und bange, Cig.; — tudi znòj, znója, Valj. (Rad).
87. zúnaj, I. adv. draußen, außerhalb; zunaj mrzel veter brije; danes še nisem bil zunaj (= iz hiše), Cig.; z. rastoča rastlina, eine exogene Pflanze, Tuš. (B.); — II. praep. c. gen. außerhalb; z. mesta; z. tega = razen tega, Cig.; — prim. izunaj; izvunaj; (iz vuna, Trub.- Mik.).
88. žáłtav, adj. ranzig; žaltava mast, Cig.; žaltavo olje, C.; — ( pren.) missmuthig, Cig.; — misslich, Kr.; to bi bilo žaltavo! Jurč.; danes je žaltava, heute geht es schlecht, Kr.
89. žę́gnanje, n. 1) das Segnen; — 2) das Kirchweihfest; danes je ž. pri tej cerkvi.
90. žę̑hta, f. das Einweichen der Wäsche in Lauge, die Beuche (die "Sechtel"); danes imamo žehto; v žehto dejati.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani