cvet (267)

1. cvẹ̑t, * cvẹ̑ta, cvẹtȗ, m. 1) die Blüte (als Zustand); drevo v cvetu; rožni cvet, der Monat Juni: (postalo menda iz: režni c., Mur.; rženi c., Vod. [Pes.]); tudi: bobov cvet, rokopis iz 15. stoletja, Let. 1879. 13.; — lični c., die blühende Gesichtsfarbe, Ravn., M.; — ženski c., die Weiberzeit (Menstruation), Cig., Hal.- C.; — beli c., der weiße Fluss, C. ^*; — sukna nagiblje na cvet = se že trga, LjZv.; — 2) die Blüte (als Pflanzentheil); popolni, nepopolni cveti, vollkommene, unvollkommene Blüten, Tuš. (R.); — 3) vodni c., die Eintagsfliege (ephemera vulgata), Erj. (Ž.); — 4) železni c., die Eisenblüte, Z., Erj. (Min.); žvepleni c., der Schwefeleinschlag für Fässer, C.; — črni c., der Kienruß, Cig.; — c. na vinu, der Kahm, Notr.; — 5) der Ausbund, die Elite, das Beste, Feinste seiner Art: c. vojaštva, vojske, die Blüte des Heeres, die Kerntruppen, Cig.; cvet = bela, čista moka, das Auszugmehl, Cig., Notr.; vinski c., der Weingeist, Cig. (T.), nk.; beli c., was bei der zweiten Destillation des Brantweins zuerst übergeht, der Vorlauf, ( dagegen, was bläulich ist, zeleni cvet), V.-Cig.
2. cvẹtȃn, * -tnà, adj. = cveten: cvetna nedelja, Cv.
3. cvẹtána, f. die Flora, Jan., Cig. (T.), Jes.; — hs.
4. cvẹ̑tast, adj. blumicht, geblümt, Cig., Jan.
5. cvẹ́tati, -am, vb. impf. blühen, zu blühen pflegen, Mur., Cig.
6. cvẹ̑tək, -tka, m. 1) dem. cvet; das Blütchen; — 2) = cvetka 3), C.; — 3) die Floskel, h. t.- Cig. (T.); — cvẹtə̀k, -tkà, Cv.
7. cvətə̀ł, -tlà, adj. blühend, Mur., C.; cvetlo lice, Cig., Ravn.
8. cvẹ̑tən, -tna, adj. Blüten-, Blumen-: cvetni prah, der Blütenstaub; cvȇtna nedelja, der Palmsonntag; cvȇtni teden, die Palmwoche, Št.; — 2) blumig; cvetno polje; — 3) fein: cvetna moka, das Auszugmehl, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.); cvetna kotlovina, das Feinkupfer, V.-Cig.
9. cvẹténa, f. das Blumenreich: Oj, da te cvetene! Lepotiš mi dom, Vod. (Pes.).
10. cvəténje, n. das Blühen.
11. cvətẹ́ti, -ím, vb. impf. = cvesti.
12. cvətẹ́vati, -am, vb. impf. zu blühen pflegen, blühen, Mik., nk.
13. cvẹtíca, f. die Blume; ledene cvetice, Eisblumen, Erj. (Min.).
14. cvẹtìč, -íča, m. die Blume, ogr.- C.
15. cvẹtíčast, adj. geblumt; cvetičasta tkanina, Let.
16. cvẹtíčən, -čna, adj. = cvetličen, Jan.
17. cvẹtı̑čje, n. das Blumenwerk, Let.
18. cvẹtı̑čnik, m. der Monat Mai, C.
19. cvẹtílọ, n. = cvetlica, C.
20. cvẹtína, f. der Butzen, das Ueberbleibsel von der Blüte am Obst, ogr.- C.
21. cvẹtíšče, n. 1) der Fruchtboden bei der Blüte, C.; — 2) das Blumenbeet, Jan., Šol.
22. cvẹtı̑t, adj. mit Blumen geschmückt, Cig. (T.).
23. cvẹ́tje, n. 1) coll. die Blüten; v cvetji biti, in der Blüte stehen, florieren, Cig., Jan., nk.; — das Blumenwerk, Cig.; — živo cvetje, Blumenthiere, Korallenthiere ( zool.), Cig. (T.); — 2) die Blütezeit; o cvetju.
24. cvẹ́tjiče, n. dem. cvetje; die Blütchen, die Blümchen, Mur., Cig., Jan., Danj., ogr.- Valj. (Rad); — c. sv. Frančiška, Cv.
25. cvẹ̑tka, f. 1) das Blümchen, die Blume; — 2) pl. cvetke, Floskeln in der Rede, Cig.; — 3) = cvetnica, smokva prvega roda, Dict., Osep v Istri- Erj. (Torb.).
26. cvətlíca, f. die Blume; poljska cvetlica, die Feldblume.
27. cvətlı̑čar, -rja, m. der Blumenzüchter, der Blumengärtner, Cig., C.; — der Blumist, Cig.
28. cvətlı̑čarstvọ, n. die Blumengärtnerei, der Blumenbau, Cig.
29. cvətlíčən, -čna, adj. Blumen-; cvetlični duh, der Blumenduft.
30. cvətlíčica, f. dem. cvetlica.
31. cvətlı̑čje, n. das Geblüm; das Blumenreich, Cig.
32. cvətlı̑čnat, adj. blumenreich, Cig.
33. cvətlı̑čnik, m. der Blumengarten, Nov.
34. cvətličnják, m. der Blumengarten, Jan.; das Glashaus, Nov., nk.
35. cvẹ̑tnat, adj. blütenreich, blumenreich, Cig., Jan.; ob cvetnatih vrteh, LjZv.; — geblumt, Jan.
36. cvẹtníca, f. 1) der Blumenkelch, ogr.- C.; — 2) der Palmsonntag: na cvetnico, Krelj; — 3) smokva prvega rodu, die Frühfeige, GBrda- Erj. (Torb.).
37. cvẹtníčən, -čna, adj. cvetnı̑čna nedelja, der Palmsonntag, Kast., Jsvkr.
38. cvẹ̑tnik, m. 1) der Blumenstrauß, C., der Palmbusch, Guts.; — 2) der Blumengarten, LjZv.; — 3) die Anthologie, Cig. (T.), nk.; — 4) der Wonnemonat, Jan.
39. cvẹtnják, m. 1) der Blumengarten, Cig., Jan.; — das Blumenhaus, LjZv.; — 2) pl. cvetnjaki = živo cvetje, Thierkorallen (anthozoa), Cig. (T.).
40. cvətǫ̑čnica, f. blühender Hanf, Fr.- C.
41. cvẹtoljùb, -ljúba, m. der Blumenliebhaber, Cig., Jan.; der Blumist, Cig.
42. cvẹ̑tovəc, -vca, m. der Palmbusch, Guts., Jarn., Mur., C.
43. cvẹ́tovje, n. das Blumenwerk, Cig., Jan.; v les je bilo češuljevje in cvetovje izrezljano, Ravn.
44. cvẹtovnják, m., pl. cvetovnjaki = živo cvetje, Erj. (Z.), Cig. (T.).
45. cvẹ̑tstvọ, n. der Blütenstand, die Inflorescenz, Cig. (T.).
46. bẹlocvẹ́tən, -tna, adj. weißblühend, Cig.
47. brezcvẹ́tən, -tna, adj. blüthenlos, kryptogamisch, Cig., Jan.
48. brezcvẹ̑tje, n. die Kryptogamie ( bot.), Cig.
49. cẹvocvẹ̑tka, f., pl. cevocvetke, Röhrenblumen (gamopetalae), Tuš. (R.).
50. deseterocvẹ́tən, -tna, adj. zehnblütig, Cig.
51. docvẹ́tati, -am, vb. impf. ad docvesti, = docvitati: Vidim že —, Da lepota vam docveta, Vod. (Pes.).
52. docvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = docvesti: ali bodo lepe tuje cvetlice docvetele? Erj. (Izb. sp.).
53. drobnocvẹ́tən, -tna, adj. kleinblütig, Cig., Jan.
54. gorocvẹ̀t, -cvẹ́ta, m. das Feuerröschen, das Adonisröschen (adonis vernalis), Cig.; — hs.
55. gostocvẹ́tən, -tna, adj. dichtblütig, Cig.
56. izcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad izcvesti; efflorescieren ( min.), Cig. (T.).
57. javnocvẹ̑tka, f. javnocvetke, Phanerogamen ( bot.), Cig. (T.).
58. korǫ́cvẹt, m. = korocelj, jvzhŠt.
59. listocvẹ̑tka, f. listocvetke, = zvezdocvetke, die Sternblumen (dialypetalae), Tuš. (R.).
60. ložnocvẹ̑tka, f. rastlina s podplodnim cvetom, ložnocvetke (thalamiflorae), Tuš. (B.).
61. malocvẹ́tən, -tna, adj. blütenarm, Jan.
62. mnogocvẹ́tən, -tna, adj. blütenreich, vielblumig, Cig., nk.
63. modrocvẹ́tən, -tna, adj. blaugeblümt, Cig.
64. nadcvẹ́tən, -tna, adj. oberständig, blütenständig ( bot.), Cig., Jan.
65. ocvẹ́tati, -am, vb. impf. ad ocvesti, Cig., Jan., M.
66. ocvẹtávati se, -am se, vb. impf. = ocvetati, C.
67. ocvẹ̑tək, -tka, m. die abgefallene Blüte, C.; — prim. ocvesti.
68. ocvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = ocvesti, Jan. (H.).
69. ocvətẹ́vati, -am, vb. impf. = ocvetati, Jan. (H.).
70. ocvətlíčiti, -ı̑čim, vb. pf. mit Blumen schmücken, beblumen, Cig.
71. odcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad odcvesti; im Abblühen begriffen sein.
72. odcvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = odcvesti, M.
73. odcvətẹ́vati, -am, vb. impf. = odcvitati, Jan. (H.).
74. osmocvẹ́tən, -tna, adj. achtblumig, Cig.
75. pocvẹ̑tək, -tka, m. = drugi, jesenski cvet, die Nachblüte, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
76. połnocvẹ́tən, -tna, adj. vollblühend, mit gefüllten Blüten, Cig., Jan.
77. precvẹ́tati, -am, vb. impf. ad precvesti; 1) aufblühen, erblühen, Cig., C.; Od prevelicega veselja Precvetati je začela (jablanica), Npes.-K.; Lepo nam precveta, Še lepše diši (lipa), Npes.-Vraz; — 2) fortblühen, M.
78. precvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = precvesti, M.
79. precvətẹ́vati, -am, vb. impf. ad precveteti; = cvet poganjati, BlKr.
80. precvẹtováti, -ȗjem, vb. impf. = precvetati, Jan.; Kaj mi lipica precvetuješ? Npes.-Schein.
81. pricvətę́ti, -ím, vb. pf. = pricvesti, M.
82. razcvẹ̀t, -cvẹ́ta, m. das Aufblühen, die Entfaltung, (tudi pren.) Cig., Jan., nk.
83. razcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad razcvesti; aufblühen, Cig., Jan.; — nav. r. se.
84. razcvẹ̑tək, -tka, m. = razcvet, Jan.
85. razcvətẹ́ti se, -ím se, vb. pf. = razcvesti se, Jan.
86. razcvẹ́titi, -cvẹ̑tim, vb. pf. aufblühen machen: r. učilnice, Levst. (Nauk); — r. se, kmetovanje na barju se bolj razcveti, Levst. (Močv.); — stsl.
87. razcvẹ̑tje, n. der Blütenstand, die Inflorescenz, Cig. (T.), C.
88. raznocvẹ́tən, -tna, adj. verschieden blühend, Cig.
89. rdečecvẹ́tən, -tna, adj. rothblühend, Cig.
90. samocvẹ́tən, -tna, adj. dragoceni in samocvetni kameni, Naturedelsteine, LjZv.; — rus.
91. socvẹ̑tka, f. socvetke, Korbblütler (compositae), Tuš. (R.).
92. srebrnocvẹ́tən, -tna, adj. silberblumig, Cig.
93. suhocvẹ̑tnica, f. die Strohblume (xeranthemum), Cv.
94. tajnocvẹ̀t, -cvẹ́ta, m. die Kryptogamie, Jan. (H.).
95. tajnocvẹ́tən, -tna, adj. kryptogamisch ( bot.), Jan., Cig. (T.).
96. tajnocvẹ̑tka, f. das Kryptogam, Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.), nk.
97. trosocvẹ̑tka, f. trosocvetke, die Sporenpflanzen, Cig. (T.), Tuš. (R.).
98. velikocvẹ́tən, -tna, adj. großblumig, Cig.
99. vidnocvẹ̑tka, f. das Phanerogam, Cig. (T.).
100. zacvẹ́tati, -am, vb. impf. ad zacvesti, Cig.

1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani