cvesti (30)

1. cvésti, * cvétem in cvəstì, cvətèm, vb. impf. blühen; Ptičice pojo, Rožice cveto, Npes.; — Stoji Moravški trg Lesce, Več lepih deklic v njem cvete, Preš.; kupčija cvete, Cig.; cvetočih lic, von blühendem Aussehen; — obraz mu cvete, er hat ein Kupfergesicht, Cig.; — nohet mi cvete = bele pege dobiva, Št.
2. docvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. ausblühen, Cig.
3. izcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. hervorblühen, Cig.
4. obcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. blühend umgeben, umblühen, Cig.
5. ocvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. abblühen, Mur., Cig., Jan.; — nam. odcvesti.
6. odcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. aufhören zu blühen, abblühen; črešnje so že odcvele.
7. precvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. 1) aufblühen, hervorblühen, Cig., ogr.- C.; — piskri precveto, die Töpfe werden (infolge der hindurchdringenden Nässe) schimmelig, C.; — hindurchdringen: pot mi je precvel skozi srajco, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) = odcvesti, verblühen, M.; — 3) p. se, sich überblühen: drevo se je precvelo (= imelo je preveč cvetja), Cig.
8. pricvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. hervorblühen; — heranblühen, erblühen: sreča mi je pricvela, Z.
9. razcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. aufblühen, erblühen, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ko suha hruška razcvete, Ondaj nazaj pridi, Npes.-K.; — nav. r. se.
10. vzcvə̀sti, vzcvətèm, vb. pf. aufblühen, erblühen, Šol.
11. zacvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. Blüten ansetzen, zu blühen anfangen, Cig.
12. cvətẹ́ti, -ím, vb. impf. = cvesti.
13. docvẹ́tati, -am, vb. impf. ad docvesti, = docvitati: Vidim že —, Da lepota vam docveta, Vod. (Pes.).
14. docvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = docvesti: ali bodo lepe tuje cvetlice docvetele? Erj. (Izb. sp.).
15. docvítati, -am, vb. impf. ad docvesti; im Ausblühen begriffen sein, Cig.
16. izcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad izcvesti; efflorescieren ( min.), Cig. (T.).
17. ocvẹ́tati, -am, vb. impf. ad ocvesti, Cig., Jan., M.
18. ocvẹ̑tək, -tka, m. die abgefallene Blüte, C.; — prim. ocvesti.
19. ocvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = ocvesti, Jan. (H.).
20. ocvítati, -am, vb. impf. ad ocvesti, Mur., Cig., Jan., Mik.
21. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
22. odcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad odcvesti; im Abblühen begriffen sein.
23. odcvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = odcvesti, M.
24. precvẹ́tati, -am, vb. impf. ad precvesti; 1) aufblühen, erblühen, Cig., C.; Od prevelicega veselja Precvetati je začela (jablanica), Npes.-K.; Lepo nam precveta, Še lepše diši (lipa), Npes.-Vraz; — 2) fortblühen, M.
25. precvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = precvesti, M.
26. pricvətę́ti, -ím, vb. pf. = pricvesti, M.
27. razcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad razcvesti; aufblühen, Cig., Jan.; — nav. r. se.
28. razcvətẹ́ti se, -ím se, vb. pf. = razcvesti se, Jan.
29. razcvítati, -am, vb. impf. ad razcvesti; aufblühen, blühen, Mur., Vrt.; = r. se, Jan.
30. zacvẹ́tati, -am, vb. impf. ad zacvesti, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani