crkne (7)

1. crknè, -ę́ta, n. ein umgestandenes Thier, C.
2. crknetína, f. das Aas, Cig., DZ.; Turki ne zakapajo crknetine, Navr. (Let.).
3. bŕcniti, bȓcnem, vb. pf. einen Stoß mit dem Fuße geben; če pes crkne, ga vsak brcne, C.; — ausschlagen, Cig., Jan., M.; krava me je brcnila, Št.; — einen Schneller mit dem Finger geben: koga v nos b., jemandem einen Nasenstieber geben, Cig., Jan.; — wegschnellen, Štrek.
4. cŕkniti, cȓknem, vb. pf. 1) umstehen, verrecken; — 2) vertrocknen: potok je crknil, BlKr.
5. pocŕkniti, -cȓknem, vb. pf. der Reihe nach verrecken, C.
6. španovı̑ja, f. die Gemeinschaft: v španoviji imeti kako posestvo, kak obrt itd.; v španoviji krava crkne, Npreg.- Valj. (Rad); — prim. špan.
7. 1. zakȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. ad zakopati; vergraben, BlKr., M., jvzhŠt.; Turki ne zakapajo crknetine, Navr. (Let.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani