coprnik (4)

1. cọ̑prnik, m. 1) der Zauberer; — 2) das große Nachtpfauenauge, Solkan- Erj. (Torb.).
2. cọ̑pravəc, -vca, m. = coprnik 1), Škrinj.- Valj. (Rad).
3. cọ̑prnjak, m. = coprnik, Mur., Prip.- Mik.
4. uganjȃvəc, -vca, m. der Errather; der Zeichendeuter, der Wahrsager, Dict., Dalm.; coprniki in uganjavci, Krelj.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani