cev (245)

1. cẹ̑v, -ı̑, f. die Röhre; pipna c., das Tabakpfeifenrohr; strelna c., die Blitzröhre, Sen. (Fiz.); — die Weberspule, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — = piščal, das Wadenbein, Cig., C.; — der Federkiel, Cig. (T.); — das Gefäß ( zool., bot.): krvne cevi, Blutgefäße, Cig. (T.); smolna c., der Harzgang, Tuš. (B.).
2. cę̑v, m. = orodje, Gor.; — prim. nem. Zeug. (?)
3. cẹ̑vast, adj. röhricht, röhrenförmig, Cig., Jan., C.
4. cẹ̑vba, f. die Drainage, Cig., Nov.- C.
5. cẹ̑včica, f. dem. cevka; das Röhrchen.
6. cẹ̑vən, -vna, adj. Rohr-, Röhren-; — cevna rastlina, die Gefäßpflanze, Tuš. (B.).
7. cẹvı̑t, adj. gefäßig, Cig. (T.).
8. cę̑vje, n. = orodje, Jan.; prim. cev, m.
9. cẹ̑vka, f. dem. cev; 1) das Röhrchen; — das Tabakpfeifenröhrchen; kolovratna c., die Spule am Spinnrad, C.; Predem nit na cevko, Danj. (Posv. p.); — die Weberspule, Gor.; — Evstahova c., die Eustachische Röhre ( zool.), Cig. (T.); — das Gefäß ( bot.), Cig., Jan., Tuš. (B.); — 2) das Geißblatt (lonicera caprifolium), Tuš. (R.).
10. cẹ̑vkar, -rja, m. der Röhrenwurm (serpula), Erj. (Ž.).
11. cẹ̑vkast, adj. röhrenförmig; — röhrig.
12. cẹvkáš, m., pl. cevkaši, die Röhrenquallen (syphonophora), Erj. (Z.).
13. cẹ̑vkati, -am, vb. impf. = s cevko cepiti, röhreln, Cig.
14. cẹ̑vnat, adj. röhrig; — gefäßreich, Cig., Jan.; cevnata kožica, gefäßreiches Häutchen, Žnid.
15. cẹ̑vnica, f. 1) led, ki se napravi okoli rozg, kadar dež zmrzne, Št.; — 2) = orgle, C.; (= citre, Levst. [Zb. sp.]; prim. stsl. cêvьnica, lyra).
16. cẹ̑vnik, m. der Röhrenbohrer, Cig.
17. cẹvnják, m. 1) das Spulengestell, der Spulenstock, h. t.- Cig. (T.); — 2) der Röhrenwurm (serpula), Cig.
18. cẹvocvẹ̑tka, f., pl. cevocvetke, Röhrenblumen (gamopetalae), Tuš. (R.).
19. cẹvopı̑sje, n. die Gefäßbeschreibung, Cig.
20. cevǫ̑vje, n. coll. = orodje: čebelarsko c., Gol., Gor.; — prim. cevje.
21. cẹ̑vstvọ, n. das Gefäßsystem, Cig., Jan.
22. cę̑vta, f. = cefta, cehta, der Wassereimer, Cig., C., Valj. (Rad).
23. blanceváti, -ȗjem, vb. impf. irre reden, phantasieren, Jan., Mik.; pa že spet blancuješ, Glas.; — menda nam. blencovati; prim. blencati.
24. brezcẹ́vən, -vna, adj. brezcevne rastline, Zellenpflanzen, Cig. (T.).
25. brezcẹ̑vnica, f. die Zellenpflanze, Cig. (T.).
26. dvocẹ́vən, -vna, adj. zweiröhrig, doppelläufig: dvocevna puška, Cig., Jan.
27. dvocẹ̑vje, n. der Doppellauf, Cig.
28. dvocẹ̑vka, f. die Doppelflinte, Cig., Jan., C., nk.
29. enocę́vən, -vna, adj. einröhrig, Cig., Jan.
30. enocẹ̑vka, f. einröhrige Büchse, Jan.
31. gobceváti, -ȗjem, vb. impf. = gobčevati, Mur.
32. izkliceváti, -ȗjem, vb. impf. = izklicavati, Mur., C.
33. izklicevȃvəc, -vca, m. der Ausrufer, Cig.
34. lícevina, f. die Außenseite ("licojna"), ogr.- Valj. (Rad).
35. loncevèz, -vę́za, m. der Rastelbinder, Cig., Jan., Zora.
36. loncevę̑zəc, -zca, m. = loncevez, Cig., Jan., Levst. (Nauk).
37. mẹsecevìd, -vída, m. die Mondkarte, Cig. (T.).
38. múcevəc, -vca, m. der Palmbusch, Jarn., Mur., Cig.
39. naklę́cevati, -klę́cujem, (-klę́cevam), vb. impf. hinkend gehen, Dol., BlKr.
40. natȏłcevanje, n. das Argwöhnen, der Argwohn.
41. natȏłcevati, -ujem, vb. impf. 1) klopfen, Mur., Met.; — 2) Verdacht haben, argwöhnen; n. koga, Argwohn gegen jemanden haben, Mur., Cig., Dol., Gor.; n. na koga, Cig., C.; — tudi: natolceváti.
42. ocẹ̑vje, n. das Gefäßsystem ( bot.), Cig. (T.).
43. okliceváti, -cȗjem, vb. impf. ad oklicati; verkündigen; birič nekaj oklicuje pred cerkvijo; — (ein Hochzeitspaar) aufbieten.
44. oklicevȃvəc, -vca, m. der Verkünder, Cig., Jan., Cv.
45. oklicevȃvka, f. die Verkünderin, Cig.
46. omę́cevanje, n. das Zaudern, die Unschlüssigkeit, Cig.
47. omę́cevati, -ujem, vb. impf. zaudern, zögern, unschlüssig sein, Cig., Gor.
48. omecevȃvəc, -vca, m. der Zauderer, SlN.
49. podcẹ́viti, -im, vb. pf. drainieren: p. zemljišče, h. t.- Cig. (T.).
50. 1. podrnceváti, -ȗjem, vb. impf. hüpfende Bewegungen machen ( z. B. beim Tanz), BlKr.- M.
51. 2. podrnceváti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. podrncati; das Feld ebnen, Z.
52. pohreceváti, -ȗjem, vb. impf. keuchen, C.
53. pojeceváti, -ȗjem, vb. impf. stottern, stammeln, Z.
54. pokleceváti, -ȗjem, vb. impf. = poklekovati, wiederholt auf die Knie fallen, Dict., C., Trub., Dalm., Kast., Guts. (Res.)- Mik.
55. pokliceváti, -ȗjem, vb. impf. ad poklicati, Jan.
56. poniceváti, -ȗjem, vb. impf. einsickern, voda ponicuje, = izgublja se pod zemljo, Nov.
57. potenceváti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) vzmnoževati, vzmnožiti, potenzieren ( math.), Cel. (Ar.).
58. prekliceváłən, -łna, adj. Widerrufs-: preklicevȃłna listina, DZkr.
59. prekliceváti, -ȗjem, vb. impf. ad preklicati.
60. prekobaceváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad prekobacniti se, Kr.
61. prekopiceváti, -ȗjem, vb. impf. ad prekopicniti.
62. prekucevȃnje, n. das Umstürzen: — das Burzeln, das Umschlagen.
63. prekuceváti, -ȗjem, vb. impf. ad prekucniti; umstürzen; mize p., C.; — p. se, burzeln: Burzelbäume schlagen, umschlagen.
64. proniceváti, -ȗjem, vb. impf. = pronicati: tekočine od zunaj pronicujejo (dringen ein), Erj. (Som.); — diffundieren, Sen. (Fiz.).
65. puncevalíšče, n. die Punzierungsstätte, DZ.
66. puncevȃłnica, f. die Punzierungsstätte, DZ.
67. punceváti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) punzieren, Jan.
68. pūncevən, -vna, adj. Punzierungs-: puncevni urad, Levst. (Nauk), DZ.
69. sẹncevòd, -vǫ́da, m. = sencegon, Cig.
70. skliceváłən, -łna, adj. die Zusammenberufung betreffend: sklicevȃłnọ znamenje, das Alarmzeichen, Cig.; sklicevalno pismo, der Aufgebotsbrief, Cig.; sklicevalni dnevi, die Mobilisierungstage, Levst. (Nauk).
71. sklicevȃnje, n. das Zusammenrufen, die Einberufung.
72. 1. skliceváti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. sklicati; zusammenrufen; starka (ptica) mlade sklicuje, Z.; — s. vojsko v orožje, mobilisieren, Levst. (Nauk).
73. 2. skliceváti, -ȗjem, vb. impf. s. se, sich berufen, Cig., Jan.; ( nam. vzk-).
74. sklicevȃvəc, -vca, m. der Zusammenrufer: der Gastelknecht, Cig.
75. skomuceváti, -ȗjem, vb. impf. die Achseln zucken, Nov.
76. slẹpcevǫ̑dnik, m. der Blindenführer, Cig.
77. sołncevràt, -vráta, m. das Heliotrop, Jan.
78. srcevìd, -vída, m. kdor v srce vidi, der Herzenskundige, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
79. srcevídən, -dna, adj. herzenskundig, Jan. (H.).
80. vzkliceváłən, -łna, adj. Berufungs-: vzklicevȃłna pravica, DZ.
81. vzkliceváti, -ȗjem, vb. impf. ad vzklicati; 1) heraufrufen, heraufbeschwören, Cig., Jan.; — 2) v. se, sich berufen, DZ., nk.
82. zatołceváti, -ȗjem, vb. impf. zuschlagen, Mur., Met.
83. zatraceváti, -ȗjem, vb. impf. ad zatracati; einschärfen, Levst. (Zb. sp.).
84. zleceváti se, -ȗjem se, vb. impf. sich strecken, sich recken, Jan.; — ( nam. vzl-).
85. bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi ( zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.- C. ( Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.- Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana- Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
86. bedȇnčast, adj. poln bedencev, Gor.
87. 1. bəzgáti, -ȃm, vb. impf. 1) stochern, bohrend wühlen, C., M., Kr.; b. pipo, in der Pfeife stochern, Kr.; b. cevko, ein Röhrchen aushöhlen, Kr.; — 2) herumstöbern, Štrek.; — prim. 1. bezati.
88. cę̑ł, -la, m. das Zeug, das Werkzeug, (tudi: cel, f.) Kres; — morda nam. cev, iz nem. Zeug.
89. celǫ̑vje, n. coll. = orodje, Kres; — nam. cevovje (?); prim. cel, m.
90. cepətȃnje, n. das Stampfen, das Getrampel; misli, da čuje cepetanje preganjavcev, Jurč.; — das Zappeln.
91. cẹ́piti, -im, vb. impf. 1) spalten: drva c., Holz spalten; luč c., Lichtspäne reißen, Z.; škrilje c., Schiefersteine abblättern, Cig.; c. se, sich spalten, sich fasern: nohet se cepi, zobje na glavniku se cepijo; Cesarski Graben se cepi od Ljubljanice, zweigt sich ab, Levst. (Močv.); glasove c., die Stimmen zersplittern; glasovi se cepijo, die Stimmen zersplittern sich (bei einer Abstimmung), nk.; — 2) pfropfen; v sklad c., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc, Vrtovec- M.; v zarezo ali žleb c., in die Kerbe, Cig.; s priklado c., an die Seite, Z.; z nakladom c., copulieren, Cig.; z nasadom c. (= s cevko c., Z.), pfeifeln, in Gestalt eines Röhrchens pfropfen, Cig.; za kožo (lub) c., zwischen Holz und Rinde, Cig.; v kožo (lub) c., äugeln, oculieren, Cig.; = c. s popkom, Tuš. (B.); c. hruško, črešnjo; cepljeno sadno drevje, veredelte Obstbäume; — 3) impfen, einimpfen; c. komu koze, Cig.; — 4) cepljen, berauscht, Dict., Cig., C.
92. cinkòt, -óta, m. das Geklingel: c. kraguljcev, Vrt.; das Geklirre, Zora.
93. čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.- Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.- Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.- C.).
94. čę̑dra, f. die hölzerne, mit einem thurmartigen Deckel versehene Nationaltabakpfeife (= kranjščica), Kr.; kratka pipa, čedra gorjuškega dela, Zv.; kratkocevne čedre, LjZv.
95. četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).
96. čistína, f. 1) die Reinheit, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Feingehalt eines Metalls, Cig. (T.); č. zlatnine, DZ.; č. novcev, Cel. (Ar.); — 3) feinstes Garn, C.; feinste Leinwand, C.; — 4) ein leerer Platz, eine Lichtung im Walde, C.; — na čistini, auf einem Platze mit freier Aussicht, vzhŠt.
97. denárəc, -rca, m. dem. denar; nav. pl. denarci, das Geld: lepe denarce sem zaslužil; Imel bo ko peska d'narcev, Preš.
98. díhati, dı̑ham, -šem, vb. impf. athmen; težko d., einen schweren Athem haben; d. kaj iz sebe, etwas ausathmen; v sebe d., einathmen; v koga d., jemanden anathmen; z enimi usti mrzlo in vroče dihati (= drugače govoriti in drugače misliti), Krelj; — hauchen: veter diše, kamor hoče, Trub.; — 2) = duhati, riechen: vzemi mravljincev eno pest, preteri jih in diši tisto, Jurč.; — schnupfen: tobak d., Z., Podkrnci- Erj. (Torb.).
99. dı̑məc, -mca, m. 1) = dime, Cig., Jan., M., Valj. (Rad); — der Braunschecke, Jan.; — 2) prvo žganje, ki priteče po cevi, BlKr., Ip.- Erj. (Torb.).
100. dobı̑vəc, -vca, m. der Erlanger: veliko prosnikov malo dobivcev, Z.; — der Gewinner, Cig., Jan., C.; — der Sieger, Cig.

1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani