c (81500)

1. cábati, -am, vb. impf. ausschlagen, Cig.; — prim. becati.
2. cábniti, cȃbnem, vb. pf. ausschlagen, Cig., C.; — prim. cebniti.
3. cáca, f. der Kleister, die Pappe, Guts., Št.- Valj. (Rad).
4. cácati, -am, vb. impf. 1) kleistern, schmieren, Guts., Mur.; — 2) verzärteln: svoje telo c., ogr.- C.
5. cácavən, -vna, adj. verzärtelt, empfindlich, ogr.- C.
6. cácavnost, f. die Verzärtelung, die Weichlichkeit, ogr.- C.
7. cácniti, cȃcnem, vb. pf. schmeißen, werfen, Guts.
8. cȃdra, f. rdeča volnena krpa na komatu, Gor.- SlN.; — prim. candra.
9. cȃf, m. der Gerichtsdiener, der Scherge, Pohl., Mik. (Et.); der Ueberreiter, C.; — prim. it. zaffo, der Häscher.
10. 1. cafáti, -ȃm, vb. impf. = kapati, Fr.- C.
11. 2. cȃfati, -am, vb. impf. = cavfati, C.
12. cafedráti, -ȃm, vb. impf., pogl. cefedrati.
13. cafljáti, -ȃm, vb. impf. = kapljati, C.; — prim. 1. cafati.
14. 1. cáfniti, cȃfnem, vb. pf. = kaniti, C.
15. 2. cáfniti, cȃfnem, vb. pf. = cavfniti, zurücktreten: konj, junec cafne, C.
16. cafodráti, -ȃm, vb. impf. hitro hoditi, da cape lete od človeka, C.; — prim. cefedrati.
17. cafotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = 1. cafati, C.
18. cafráti, -ȃm, vb. impf. = cafodrati, Fr.- C.; — prim. cefrati.
19. cafudráti, -ȃm, vb. impf. nekaj omašnega težko nesti, Levst. (Rok.); — prim. cefedrati.
20. cafȗra, f. = cafuta, Glas.
21. cafúta, f. ein liederliches Frauenzimmer, die Schlampe, Guts., Mur., Cig., Jan., Mik.
22. cágati, -am, vb. impf. zagen; — iz nem.
23. cájhən, -hna, m. 1) kletvica: c. cajhnasti! vermaledeite Geschichte! Polj.; — 2) c. ljudi, denarjev, ungemein viel Leute, Geld, Goriš.; — iz nem. Zeichen; prim. čudo.
24. cájhnati, -am, vb. impf. wehklagen, Lašče- Levst. (Rok.), Polj.; — prim. cajhen 1).
25. cajhnováti, -ȗjem, vb. impf. = cajhnati, C.
26. cȃjna, f. der Handkorb, Cig., Kor., Št.; — iz nem.; prim. kor.-nem. zane, Mik. (Et.); avstr.-nem. die Zaine = Handkorb.
27. cȃjnarica, f. kladivo, s katerim se železo cajna, Gor.- Valj. (Rad); — prim. cajnati.
28. cȃjnati, -am, vb. impf. železo c., Stabeisen machen, das Eisen zu Zainen verarbeiten, zainen; — iz nem.
29. cȃjnica, f. dem. cajna; das Handkörbchen.
30. cákər, indecl. v caker hoditi s kom, s kako rečjo, mit jemandem, mit einer Sache umgehen, gebaren, behandeln, Jan., M., Gor.; — iz nem.; prim. bav. zu acker gen, mit jemandem zu schaffen haben; prim. tudi: ne znata si v oralu hoditi, sie zwei sind uneinig, Guts.
31. cȃklja, f. der Morast, Z., (cekla) Guts., Mur.
32. cȃkljast, adj. morastig, ceklast, Guts., Mur.
33. cakljáti se, -ȃm se, vb. impf. batzig sein, C.
34. cála, f. die bestimmte Zeit: ob cali živini polagati, krava je uže blizu cale (wird bald werfen), Fr.- C.; — iz nem. Zeile?
35. cȃmar, -arja, m. = cavmar, zapŠt.
36. cáməlj, ** -mlja, m. der Glockenschwengel, Cig., Jan., C., Glas., SlGor.
37. cȃnc, m. v canc (canec) iti, traben, Št.- Cig.; — prim. cenc.
38. cȃncavəc, -vca, der Zögerer, Zauderer, Mariborska ok.- Kres; — prim. cencati.
39. cándər, -dra, m. 1) der Fetzen: candri od njega vise, Dol.; — 2) der Zerlumpte, Dol.
40. cȃndra, f. der Fetzen, der Lappen, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. zalder, zader f. etwas Faserichtes. (?)
41. cȃndrati, -am, vb. impf. zerreißen, Fr.- C.
42. cándrav, adj. fetzig, lappig, Cig., Jan.; — zerlumpt, Dict., Mur., vzhŠt.
43. cándravəc, -vca, m. der Zerlumpte, Mur., BlKr.
44. candríniti, -ı̑nim, vb. impf. herumschlendern, Štrek.
45. cȃnəc, -nca, m., pogl. canc.
46. cȃnək, -nka, m. der Tropfen, C.; — das Fettauge, Jan.; — prim. caniti.
47. cániti, cȃnem, vb. pf. = kaniti, Sv. Peter pri Mariboru- Kres; — prim. capniti.
48. 1. canja, f., Jan.; pogl. cajna.
49. 2. cánja, f. = cunja, M., C., Trst. (Let.).
50. cȃnjati, -am, vb. impf. tröpfeln, kleinweise fließen, C., Mariborska ok.- Kres.
51. cȃnjək, -njka, m. der Fetzen, C., SlN., kajk.- Valj. (Rad); — prim. 2. canja.
52. cȃnkati, -am, vb. impf. 1) tröpfeln, Mur., Cig., C.; — 2) hangen, baumeln, Mur.; — prim. canek.
53. cankljáti, -ȃm, vb. impf. tröpfeln, träufeln, Cig.
54. cánkniti, cȃnknem, vb. pf. = kaniti, Mur.
55. 1. cȃp, m. zerlumpter Mensch, Mur., Cig., Met.
56. 2. càp, cápa, m. unverschnittener Ziegenbock, M., C., Nov., Prim.; smrdi kakor cap, Senožeče- Erj. (Torb.), Vrtov.
57. 3. cȃp, m. = caf (Häscher), Cig., C.
58. 1. cápa, f. der Fetzen, der Lappen; — ein schlechtes Kopf- oder Sacktuch, vzhŠt.
59. 2. cápa, f. die Pfote, kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. zampa, die Pfote.
60. capàn, -ána, m. 1) der Lump, C.; — 2) grobes Tuch aus Ziegenwolle, Cig.; M., C.
61. capándər, -dra, m. zerlumpter Mensch, M., C.
62. capȃndra, f. zerlumptes Weib, Z., M.
63. capȃndrati, -am, vb. impf. zerfetzen, reißen, Z., M.
64. cȃpar, -rja, m. der Hadernsammler, der Fetzenkrämer.
65. cápast, adj. lappig, zerfetzt.
66. capáš, m. schlechter Fußsteig, C.; — die Schneebahn, C.
67. capáti, -ȃm, vb. impf. patschen: po blatu c., C., jvzhŠt.
68. cápav, adj. zerfetzt, Cig.
69. cápavəc, -vca, m. = 1. capin, Cig., C.
70. cȃpəc, * -pca, m. = škric, Gor.
71. cȃpək, -pka, m. das ärmellose Achselhemd der Weiber, Cig.
72. capę́təlj, -tlja, m. 1) die Klunker, Cig.; — 2) der Schnabelzapfen des Truthahns, C.
73. cȃpež, m. der Lump, Cig.
74. cápica, f. dem. 1. capa; das Fetzchen, das Läppchen.
75. 1. capı̑n, zerlumpter Mensch, der Haderlump.
76. 2. capı̑n, m. eine Art spitzige Hacke, Mik.; orodje, s katerim les lovijo, ki po vodi plava, Levst. (Rok.), Št.; — prim. nem. ( dial.) zappin, it. zappa, der Karst, Mik. (Et.).
77. capı̑nast, adj. zerlumpt, Cig.
78. capı̑nski, adj. Lumpen-, lumpenmäßig.
79. cȃpje, n. coll. die Fetzen.
80. capljáti, -ȃm, vb. impf. trippeln; za kom c., M., C.; — prim. capati.
81. cápniti, cȃpnem, vb. pf. fallen, C.; — prim. caniti, 1. cafniti.
82. capovǫ̑znik, m. die Wasserralle (rallus aquaticus), Cig., Ljubljanska ok.
83. capúljica, f. die Zottenblume, der Bitterklee (menyanthes), Medv. (Rok.).
84. cȃr, cȃrja, m. der Zar: ruski car; = cesar, Kast., Mur. in dr.; avstrijski c., nk.
85. cárar, -rja, m. die Misteldrossel (turdus viscivorus), Kr.- Frey. (F.); — prim. nem. ( dial.) Zärrer.
86. cȃrga, f. der Wortwechsel, kajk.- Valj. (Rad).
87. cȃrgati se, -am se, vb. impf. streiten, kajk.- Valj. (Rad).
88. caríca, f. die Zarin; — = cesarica, nk.
89. carína, f. die Zollgebür, der Zoll, Cig. (T.), nk.; — stsl., hs.
90. carı̑nar, -rja, m. der Zolleinnehmer, DZ.
91. cariníšče, f. die Zollstelle, DZ.
92. carı̑nski, adj. Zoll-, DZ.
93. carı̑nstvọ, f. das Zollwesen, das Zollsystem, Cig. (T.).
94. carjeváti, -ȗjem, vb. impf. Zar sein; — herrschen, regieren, (carovati) Cig., Jan.
95. cȃrjevič, m. der Sohn des Zaren; — der kaiserliche Prinz, Cig., C.
96. carjevína, f. das Zarenreich; — das Kaiserreich, C., nk.
97. cȃrski, adj. Zaren-; — kaiserlich, nk.
98. cȃrstvọ, n. das Zarenthum; das Kaiserthum, nk.
99. cáta, f. die Pfote, C., Goriš.; — nam. taca?
100. cȃvfati, -am, vb. impf. zurückgehen, M., Z.; — prim. bav. zaufen.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani