bučeč (3)

1. brónəc, -nca, m. die Bronze, M., SlGor., C.; bučeč b., Schönl.
2. fortúna, f. der Sturm, Dict., Krelj, Gor., jvzhŠt.; velika fortuna vstane na morju, Trub.; fortune in vihri, Dalm.; od velike fortune bučeče morje, Jap. (Prid.); — prim. it. fortuna, Seesturm.
3. odbúčati, -ím, vb. pf. 1) = bučeč se oddaliti; — 2) = nehati bučati.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani