buča (38)

1. búča, * m. 1) der Kürbis (cucurbita pepo); buče saditi; buče svinjam dajati ^*; — 2) der Flaschenkürbis; — ein daraus verfertigtes Gefäß: die Kürbisflasche, Z.; der Weinheber, Št., Cig.; ein Schöpfgefäß, Notr., C.; — 3) ein bauchiges Gefäß: ein bauchiger Krug, C., Št.; — die Destillierflasche, Cig.; Heronova b., der Heronsball, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = pol bokala, polič, Ip.- Erj. (Torb.); — 4) der Schädel = glava ( zaničlj.); dobiti po buči; prazna buča, leeres Gehirn; — 5) die Beule, die Anschwellung, ogr.- Valj. (Rad).
2. bučȃnje, n. dumpfes Getön, das Brausen: b. trobente, groma.
3. búčast, adj. kürbisartig; bauchig: bučasta posoda, C.; — flaschenartig, Cig.; bučasta hruška, die Kegelbirne, Cig.
4. búčati, -ím, vb. impf. dumpf tönen, brausen, sausen, tosen; morje buči; grom buči; trobenta buči, Ravn.; zvon buči, C.; še zdaj mi buči po glavi, M.; — brüllen: vol buči, Cig., C.
5. klobučȃnka, f. neka hruška (ima oster lubad, zelenkasta je in od strani rdeča), Ip.- Erj. (Torb.).
6. klobučár, -rja, m. der Hutmacher.
7. klobučaríca, f. die Hutmachersfrau.
8. klobučarı̑ja, f. = klobučarstvo.
9. klobučáriti, -ȃrim, vb. impf. die Hutmacherei betreiben, Cig., Jan.
10. klobučȃrka, f. 1) = klobučarica, Cig.; — 2) die Brillenschlange (naja tripudians), Erj. (Ž.).
11. klobučárnica, f. die Hutfabrik, Cig., Jan., Vest.
12. klobučárski, adj. Hutmacher-.
13. klobúčast, adj., Cig., Jan., pogl. klobukast.
14. klobučáti se, -ȃm se, vb. impf. neka otročja igra: dete, ki se klobuča, Levst. (Zb. sp.).
15. nabúčati se, -ím se, vb. pf. sich satt tosen.
16. obȗča, f. die Fußbekleidung, Habd.- Mik., BlKr., Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.), ogr.- C.
17. obučávanje, n. das Abrichten, das Unterrichten, Cig. (T.).
18. obučávati, -am, vb. impf. = obučevati, abrichten, dressieren, unterrichten, Cig. (T.), C.
19. odbúčati, -ím, vb. pf. 1) = bučeč se oddaliti; — 2) = nehati bučati.
20. prebúčati, -ím, vb. pf. durchbrausen, durchtosen: vso noč p., die ganze Nacht hindurch brausen, Cig.
21. pribúčati, -ím, vb. pf. brausend herankommen.
22. zabúčati, -ím, vb. pf. dumpf erschallen, auftosen, erbrausen.
23. 2. bȗčək, -čka, m. ein alberner Kerl, Cig.; — prim. buča.
24. búčica, f. dem. buča; — makove bučice, Mohnköpfe, Z.; — der Leinwandknopf, Jan., C., vzhŠt.
25. bȗčka, f. dem. buča; 1) kleiner Kürbis; — 2) das Krüglein, C.; — 3) ovčje ime, Erj. (Torb.).
26. bumbljáti, -ȃm, vb. impf. = bučati: sršen bumblja ali buči, C.
27. grlàt, -áta, adj. = grlast: grlata buča, Fr.- C.; — grlata hruška, die Flaschenbirne, Cig.
28. grljàn, -ána, m. der Kürbisstengel: vsaka buča za svoj grljan visi, BlKr.- Kres.
29. hrgánja, f. 1) der Flaschenkürbis, C., Z.; — der daraus gemachte Heber, SlGor.- C.; — 2) eine Art Flasche, Mur.; s hrganjo po vino iti, Danj. (Posv. p.); — 3) = buča, der Schädel ( zaničlj.), C., Trst. (Let.), vzhŠt.
30. klı̑nčati, -am, vb. impf. 1) klince biti (otročja igra), Dol.; — klince premikati po vejicah (otročja igra), BlKr.; — 2) klöppeln, Jan.; na bučah tenke mrežice k., nk.
31. kocẹ̑n, m. der Kohl- oder Krautstengel; — der Kürbisstengel, Mur., C.; vsaka buča za svoj kocen drži, BlKr.- DSv.; — entkernter Maiskolben, C.
32. 2. kóča, f. = buča, der Kürbis (cucurbita), Goriška ok.- Erj. (Torb.); — prim. it. cocuzza, Kürbis (?).
33. lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.- Mur., Cig., Jan., Npr.- Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.- C., Motnik ( Št.)- Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.- C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).
34. 2. obȗja, f. = obuča, Mur., Cig.
35. rəzgətẹ̑la, f. v uganki: oča klobučar, sin bobnar, hči uscanela, mati rezgetela (oblak, grom, dež, strela), Idrija- Erj. (Torb.).
36. uscanẹ̑la, f. die Pisserin, v uganki: oča klobučar, sin bobnar, hči uscanela, mati rezgetela (oblak, grom, dež, strela), Idrija- Erj. (Torb.).
37. zagŕliti, -im, vb. pf. 1) erwürgen, erdrosseln, ogr.- M.; z. se, = zadaviti se, C.; — 2) zagrljen, heiser, Cig.; — 3) zagrljèn, -éna, mit einem Hals versehen (von Geschirren): zagrljena buča, Dol.
38. zvíti, zvíjem, vb. pf. zusammenwickeln, zusammenrollen, zusammendrehen; z. rep; z. polo papirja; lase v kodre z., das Haar locken, Cig.; kača se je zvila v klobček, Cig.; iz trte z. ( n. pr. izgovor), (einen Vorwand) vom Zaun brechen, Cig., Nov.; izgovor je dober, če je iz bukove trte zvit, Npreg.- Glas.; Rada bi ga imela, Pa ga ni; 'Z trte bi ga zvila, Se ne st'ri, Npes.-K.; — verdrehen, verkrümmen; krč ga je zvil, er bekam einen Krampfanfall, Cig.; ključ z., einen Schlüssel verdrehen, Cig.; — deska se je zvila (hat sich geworfen), Cig.; — pravico z., das Recht verdrehen, Cig.; — beugen, Cig.; žalost ga je zvila, die Trauer hat ihn niedergebeugt, Cig.; — überwältigen: spanje ga je zvilo, trud ga je zvil, Cig.; sovražnik me je zvil, Cig.; — z. koga, jemandem eine wächserne Nase drehen, Cig.; — z. kaj, etwas durchsetzen, Cig.; prekanjeno jo z., etwas listig ausführen, C.; — zvit, listig, schlau, verschlagen; zvita buča, ein Schlaukopf; zvito odgovarjati; zvito narediti kaj; z. je kakor grča, kača, kozji rog, lisica, Cig.; z. kakor ovnov rog, Levst. (Zb. sp.); arglistig, tückisch, Cig., Jan.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani