brz (120)

1. br̀z, bŕza, adj. schnell, hurtig, Dict., Mur., Jan., Cig. (T.), nk.; brzi konjiči, Z.
2. brzamı̑n, m. = berzamin, ( it. marzemino), Štrek.
3. bŕzda, f. 1) der Zaum; pos. železo v konjskem gobcu; — svoje meso v brzdah držati, im Zaume halten, Krelj; v brzdah imeti počutke, Ravn.; koga na brzdi imeti, einen kurz halten, Cig.; tudi: brzdà, ("bruzda"), Dict., Jap. (Prid.); pl. brzdè, Gor.; konjem brzde ("bruzde") v gobec devamo, Dalm.; — 2) die Bremse ( mech.), Jan.; — die Klemme, Jarn.
4. brzdȃnje, n. das Zäumen; das Bezähmen.
5. 1. brzdáti, -ȃm, vb. impf. zäumen, den Zaum anlegen; Brzdajte konjičev štirnajst, Npes.-K.; konja pri repu b., = eine Sache verkehrt anfangen, Cig.; — im Zaume halten, zügeln, beherrschen: telo, želje, jezik b.
6. 2. brzdáti, -ȃm, vb. impf., C.; pogl. brazdati.
7. bŕzdica, f. dem. brzda; tudi: brzdíca.
8. brzdı̑t, adj. stolz (von Pferden), Mur.; — prim. brdit, brdek.
9. brzdnína, f. das Zaumgeld, Cig.
10. brzdúlje, f. pl. verižice pri konjski brzdi, Dol.
11. bȓzəc, -zca, m. der Laufkäfer: brzci (carabidae), Erj. (Ž.).
12. bŕzək, -zka, adj. hurtig, Dict.; b. junak, Npes.- C.; — prim. brdek.
13. bŕzəł, -zla, adj. morsch, faul, C.; — prim. brzneti.
14. bŕzən, -zna, adj. hurtig, flink, frisch, Mur., Cig., C.; tudi: brzȃn, brznọ̑: Odpri, Alenčica, brzno! Npes.-K.; b. k delu, C.; b. konj, ein freudiges Pferd, Cig.; = 2) hübsch, wacker schön, C., Kor.; brzno dekle, C.; b. gospod, Ziljska dol.; brzno poje zvon, Mik.
15. brzi, adv. bald, sogleich, Mur.
16. brzíca, f. 1) die Stromschnelle, Jan., Cig. (T.), DZ.; b. reška, Jes.; — 2) der Wildbach, C.
17. brzicemèr, -mę́ra, m. der Schwimmer (ein Instrument zum Messen der Geschwindigkeit des Stromstriches), Cig. (T.).
18. brzíkavka, m. die Mandelgeschwulst: b. se mi dela, Polj.; tudi brzikȃvka, Notr.; — prim. bezgavka.
19. brzína, f. die Schnelligkeit, die Geschwindigkeit, Valj. (Rad); b. obteka, vrtnje, pada, meta, širjenja, die Umlaufs-, Umdrehungs-, Fall-, Wurf-, Fortpflanzungsgeschwindigkeit, b. raste, pojemlje (pada), nimmt zu, nimmt ab, Cig. (T.); — hs.
20. brzinomèr, -mę́ra, m. der Geschwindigkeitsmesser, Cig.
21. bȓzla, f. die Ratsche, Bolc- Erj. (Torb.).
22. brzláti, -ȃm, vb. impf. ratschen, Bolc- Erj. (Torb.).
23. brzlína, f. = trohlina, der Moder, C.
24. brzljȃd, f. = brzlina, C.
25. brznẹ́ti, -ím, vb. impf. = prhneti, modern, faulen: les, truplo brzni, C.; ogelj brzni, verwandelt sich in Asche, C.
26. brzníca, f. das Schnellschiff, Cig.
27. brznọ̑st, f. die Hurtigkeit, die Fertigkeit, Cig., C.
28. bŕzọ, adv. schnell, sogleich, Mur., Cig., nk.
29. brzǫ̑ča, f. = brzost, kajk.- Valj. (Rad).
30. brzojàv, -jáva, m. der Telegraph, h. t.- Cig. (T.), nk.
31. brzojávən, -vna, adj. telegraphisch, nk.
32. brzojáviti, -im, vb. pf. telegraphieren, nk.
33. brzojȃvka, f. die telegraphische Depesche, nk.
34. brzojávljati, -am, vb. impf. ad brzojaviti, nk.
35. brzojȃvstvọ, n. die Telegraphie, nk.
36. brzojẹ̑zdəc, -zdəca, m. der Eilpostreiter, Cig.
37. bȓzoma, adv. schnell, C.
38. brzomèr, -mę́ra, m. = brzinomer, Cig. (T.).
39. brzonòg, -nǫ́ga, schnellfüßig, Jan.; brzonoga srna, Zora.
40. brzopìs, -ísa, m. die Schnellschrift, die Schnellschreibekunst, Cig., Jan.; die Stenographie, Cig. (T.).
41. brzopı̑səc, -sca, m. der Schnellschreiber, Cig.
42. brzopísən, -sna, adj. die Schnellschrift betreffend, stenographisch, M.
43. brzoròk, -rǫ́ka, adj. behende, flink, Zora, Z.
44. brzosǫ́dən, -dna, adj. vorlaut, Cig. (T.).
45. brzọ̑st, f. die Schnelligkeit, die Raschheit, Cig., Jan., C.
46. brzostrẹ́łən, -łna, adj. geschwindschützig, Jan.
47. brzóta, f. = brzost, Cig., Jan.
48. brzotálək, -lka, adj. leichtflüßig, Erj. (Min.).
49. brzotẹ̀k, -tẹ́ka, m. 1) der Schnelläufer, der Courier, Jan., C.; — 2) brzoteki, die Laufvögel (cursores), Erj. (Z.); — 3) der Schnellauf, Telov.
50. brzotẹ̀k, -tẹ́ka, adj. schnell laufend: gondola brzoteka, Zora.
51. brzotìs, -tísa, m. = brzotisk, M.
52. brzotísən, -sna, adj. Schnelldruck-, M.; brzotisni stroj, Zora.
53. brzotı̑sk, * m. der Schnelldruck, nk.
54. brzoústən, -tna, adj. vorlaut, Cig. (T.).
55. brzovàr, -vára, m. der Schnellsieder, Cig.; — der Digestor (Papinianischer Topf), Cig. (T.).
56. brzovlàk, -vláka, m. der Schnellzug, Cig., Jan., C., DZ., nk.
57. brzovòz, -vǫ́za, m. die Eilpost, die Diligence, Cig.
58. brzovǫ́zən, -zna, adj. schnellfahrend, Zora; brzovozno blago, Eilgut, Jan.
59. brzovǫ̑znik, m. der Schnellfahrer, Jan.
60. brzovoznína, m. das Eilgut, Cig.
61. nabȓzdnica, f. der Sprungriemen beim Pferde, V.-Cig.
62. 1. obrzdáti, -ȃm, vb. pf. = obrazdati, C.
63. 2. obrzdáti, -ȃm, vb. pf. den Zaum anlegen, anzäumen; konja o., Cig.; konjem gobce o., Jurč.; — ( pren.) Bog tebe s trpljenjem trdno obrzda, Bas.
64. obŕzəł, -zla, adj. morsch, C.
65. obŕzniti, -bȓznem, vb. pf. vermorschen, C.
66. pobrznẹ́ti, -ím, vb. pf. vermorschen, vzhŠt.- C.
67. prebŕzəł, -zla, adj. mit veränderter Gesichtsfarbe, C.
68. prebrznẹ́ti, -ím, vb. pf. durchmodern, C.
69. preobrzdáti, -ȃm, vb. pf. einen andern Zaum anlegen, überzäumen, Cig.
70. razbrzdánost, f. die Zügellosigkeit; der Muthwille, Z.
71. razbrzdáti, -ȃm, vb. pf. den Zaum abnehmen, abzäumen, Cig., Jan.; — entzügeln ( fig.), Cig.; vino jim razbrzda jezike, DSv.; razbrzdan, zügellos, ausgelassen, Cig., Jan., M., Kras, Lašče- Erj. (Torb.).
72. razbrzdováti, -ȗjem, vb. impf. ad razbrzdati; abzäumen, Jan.
73. ubrzdáti, -ȃm, vb. pf. zähmen, mäßigen, Jan. (H.).
74. ubŕziti, -bȓzim, vb. pf. beschleunigen, accelerieren, ( phys.), Cig. (T.).
75. zabrzdáti, -ȃm, vb. pf. den Zaum anlegen: z. čeljusti konju, Levst. (Zb. sp.).
76. zbŕzəł, -zla, adj. morsch, faul, C.
77. zbrzlína, f. das Morschicht, Vermodertes, C.
78. zbrznẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) vermodern, vermorschen, verfaulen, C.; — 2) ogel zbrzni, die Kohle wird zu Asche, Rez.- C.
79. berzamı̑n, m. neka trta = brzamin, merzamin, Vrtov. (Vin.).
80. brózda, f., V.-Cig., ogr.- Valj. (Rad); pogl. brzda.
81. bruzdà, f., Dict., Dalm., Jap.; pogl. brzda.
82. bȓže, adv. compar. od brzo; schneller, geschwinder, Habd., C., Krelj; kar najbrže, ehestens, Cig.; — najbrže, höchstwahrscheinlich, Cig.
83. držáti, * -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.- Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. ( Glas.); svet, sodbo d., Lašče- Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.- Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.
84. hitrojàv, -jáva, m. = brzojav, Cig. (T.).
85. iznemóči, -mǫ́rem, vb. pf. = obnemoči, kraftlos werden, erliegen, Cig., Jan.; Ali vedi, kakor se je brzo porodila, Hitro zopet iznemore in ugasne (jeza), Levst. (Zb. sp.); ohnmächtig werden, C.; iznemǫ́gəł, -mógla, entkräftet, abgespannt, Jan., C.
86. jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen ( fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.- Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.- Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; ( nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
87. kónčən, -čna, adj. 1) End-, Schluss-, Mur., Cig., Jan., nk.; kȏnčni zlog, die Endsilbe, Mur., Cig.; končna brzina, die Endgeschwindigkeit, Cig. (T.); — schließlich, nk.; endgiltig, nk.; — 2) endlich, Mur., Cig., Jan., Cel. (Ar.).
88. mę́tən, -tna, adj. Wurf-: mę̑tna brzina, die Wurfgeschwindigkeit, Cig. (T.).
89. možȗn, m. der Mann ( zaničlj.), Slom.- C.; razbrzdani možunje, ZgD.
90. načȓtək, -tka, m. der Umriss, der Entwurf, der Plan, die Skizze, Cig., Jan., DZ.; n. na brzo roko, die Handskizze, Cig. (T.); n. o legi, die Situationsskizze, Levst. (Pril.); n. osnovati, einen Plan entwerfen, Levst. (Močv.); — der Entwurf, die Punctation, Cig.
91. nadẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ́m, C.), vb. pf. 1) = na kaj dejati: n. klobuček, das Hütchen aufsetzen, LjZv.; predivo na koželj n., aufrocken, Cig., M.; — anlegen: brzde jeziku n., C.; aufladen: ne spodobi se, da bi nadeli, kakor svetojurski selniki, Jurč.; — 2) n. komu (priimek), jemandem einen Spitznamen geben, Cig., Jan., C.; nadeli so mu "piskar", Navr.- Jan. (Slovn.); — 3) anfüllen, anstopfen, Mur., Cig.
92. neukrę́tən, -tna, adj. 1) unbeugsam: neukretnega vratu, Trub. (Let. 1891, 149.); halsstarrig, unbändig: n. osel, Trub.; neukretne živali v brzdah držati, Jap. (Prid.); neukretni ljudje, = "nekazani ljudje", Dalm.; neukretne butice, Preš.; unerbittlich, Mik.; standhaft, Dict.; neukretno srce, Dalm.; — 2) = neokreten, ungelenk, ungeschickt, plump, Cig., Jan., C., nk.
93. obǫ̑dən, -dna, adj. Peripherie-: obodni kot, Cel. (Geom.); obodna brzina, die Peripheriegeschwindigkeit, obodna mera, das Spannmaß, Cig. (T.).
94. 2. obruzdáti, -ȃm, vb. pf. = 2. obrzdati, Dict.
95. 1. òn, óna, onọ̑ (ónọ), pron. er, sie, es; on, der Mann, ona, das Eheweib (tako med prostim narodom drug o drugem govorita mož in žena); on, das Männchen, ona, das Weibchen bei Thieren ( bes. Vögeln); acc. n. sing. "je": storite je tretjič, Dalm.; vzemi le-to dete in je doji, Dalm.; brzdam svoje telo in je v hlapčevanje silim, Schönl.- Met.; tako tudi nk. (sicer nav. "ga"); — v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikavanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.- Mik.; Ni ga lasu na glavi več, Preš.; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.- Mik.; tako tudi pri akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh! Ravn.- Mik.; ( gen.: da je sestre! Met.- Mik.); — acc. f. sing. "jo" izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes.-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. (V. Gr. IV. 30.)); — stari acc. m. sing. "i(jъ)" se združuje z nekaterimi predlogi: predenj, nadenj, (= pred njega, nad njega) in: vanj, zanj, nanj, ponj (= v njega, za njega, na njega, po njega); (pomni: gre nad i, pade pred-i, Met.).
96. oslabíti, -ím, vb. pf. schwächen; bolezen ga je oslabila (hat ihn angegriffen), Cig.; — schlaff machen, Jan.; brzdo o., Vrt.
97. pádati, pȃdam, vb. impf. ad pasti; fallen, sinken, stürzen; zvezde padajo, = utrinjajo se, Cig.; Ljubljanica pada (mündet) v Savo, Levst. (Močv.); — voda pada; cena pada; padajoča brzina, abnehmende Geschwindigkeit, Cig. (T.); padajoči naglas, die sinkende Betonung, Cig. (T.); — ausfallen: konju padajo zobje, dem Pferde brechen die Zähne, Cig.; — umfallen; padali so kakor muhe; — = cepati, umstehen, Jan.
98. 1. plẹníti, -ím, vb. impf. Beute machen, rauben, plündern, Meg., Cig., Jan., M., nk.; pleni brzo in ropaj hitro, Dalm.; tudi: plẹ́niti, -im.
99. počę́tən, -tna, adj. Anfangs-, Cig.; počę̑tna črka, početna brzina, Cig. (T.); — anfänglich, Cig.; — Elementar-: početna šola, Cig., Jan.; početni nauk, Cig. (T.).
100. pojẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. 1) athmen, Mur.; sapo p., Luft schöpfen, Athem holen, C., Dalm.; komaj sapo pojemljem, ich athme kaum, Z.; — dušo p., in den letzten Zügen liegen, Dalm.; = pojemati, Cig., C., Kast.; verenden: ne daleč od njega pojemlje krvaveč zajec, LjZv.; p. kakor ribica na suhem, Str.; — schluchzen, Mur., Cig.; — 2) abnehmen (an Menge, Größe, Intensität, Kraft u. dgl.); vino pojema = že po malem iz soda teče, C.; mesec, ogenj, luč pojema, Cig.; zima, spomlad pojema, C., Zora; glas pojema, die Stimme verhallt, Cig.; draginja pojemlje, Dict.; — pojemajoča brzina, abnehmende Geschwindigkeit, Cig. (T.); — an Gesundheit abnehmen, C.; pojema, es geht mit ihm zuende, Cig.; od lakote p., C.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani